Kajenje je skoraj edini razlog za nastanek kronične obstruktivne pljučne bolezni. Kadilci imajo jutranji kašelj za nekaj običajnega in dostikrat trdijo, da se brez cigaret ne morejo odkašljati. Vendar je prav kronični kašelj pogosto prvi znak bolezni, ki ostane spregledana in zato nezdravljena. Težko sapo, ki se sprva pojavlja le ob naporih, kadilci pripisujejo slabi telesni pripravljenosti. Edino učinkovito zdravilo, ki ustavi napredovanje bolezni, je opustitev kajenja. 3

Kajenje in telesne bolezni


Cigaretni dim vsebuje nikotin, ki povzroča odvisnost in posledično stalno uporabo tobačnih izdelkov. Poleg nikotina je v cigaretnem dimu več tisoč škodljivih snovi, ki ne okvarjajo samo pljuč in dihalnega aparata, temveč tako rekoč vsako celico človeškega telesa. Kajenje je na prvem mestu med vzroki umrljivosti in obolevnosti, ki bi se jih dalo preprečiti. Kajenje ubije v povprečnem večjem mestu več ljudi kot prometne nesreče, samomori, AIDS in nalezljive bolezni skupaj. Kadilci onesnažujejo in zastrupljajo tudi okolico. S pasivnim kajenjem vdihnemo količinsko nekaj manj škodljivih snovi, vendar je dolgotrajna izpostavljenost pasivnemu kajenju dokazano škodljiva. Dostikrat so pasivnemu kajenju izpostavljeni že otroci, ki nimajo nikakršne možnosti, da bi se temu uprli.

KAJENJE IN KOPB

Kajenje je skoraj edini razlog za nastanek kronične obstruktivne pljučne bolezni (KOPB). Kadilci imajo jutranji kašelj za nekaj običajnega in dostikrat trdijo, da se brez cigaret ne morejo odkašljati. Vendar je prav kronični kašelj pogosto prvi znak bolezni, ki ostane spregledana in zato nezdravljena. Težko sapo, ki se sprva pojavlja le ob naporih, kadilci pripisujejo slabi telesni pripravljenosti. Edino učinkovito zdravilo, ki ustavi napredovanje bolezni, je opustitev kajenja, po nobeni doslej znani poti, se že nastale škode, ki jo je povzročilo kajenje, ne da popraviti. Najpogosteje se diagnoza KOPB postavi v tisti fazi bolezni, ko je bolnik že invalid. Z zdravili lahko težave samo nekoliko olajšamo, v napredovali fazi bolezni so bolniki pogosto odvisni od aparata, ki dovaja kisik.

KAJENJE IN RAK

Cigaretni dim vsebuje številne rakotvorne snovi. Od desetih bolnikov s pljučnim rakom jih je v povprečju devet kadilcev. Znižuje se starostna meja obolevanja za pljučnim rakom, zboleva vedno več žensk. V začetku tega stoletja, ko kajenje še ni bila splošno razširjena razvada, je bil pljučni rak izjemno redek, tako rekoč neznana bolezen. Kajenje je tudi glavni dejavnik tveganja za raka ustne votline in grla. Kadilci pogosteje zbolevajo za rakom požiralnika, želodca in črevesja. Tudi rak sečnega mehurja, prostate in ledvic je pogostejši pri kadilcih.
Kajenje je dejavnik tveganja za razvoj raka dojke, raka materničnega vratu, levkemij, kožnega raka, raka trebušne slinavke in raka v otroštvu.

KAJENJE IN BOLEZNI SRCA IN OŽIJA

Pri kadilcih so pogostejše bolezni srca in ožilja, ki so na splošno največji ubijalec v sodobnem svetu. Kajenje pospešuje nastajanje ateroskleroze in s tem povezanih bolezni. Pogostejša sta srčni infarkt in možganska kap. Pri kadilcih je tveganje, da bodo umrli zaradi možganske kapi, dvakrat večje kot pri nekadilcih. Pri ženskah, ki kadijo in jemljejo kontracepcijske tablete, je tveganje za srčni infarkt 20 krat večje kot pri nekadilkah.

KAJENJE IN DRUGE TELESNE BOLEZNI

Kadilci so bolj nagnjeni k okužbam. Za četrtino vseh ran na želodcu je krivo kajenje. Gravesova bolezen, ki se kaže kot pretirano delovanje ščitnice, je v 80% povezana s kajenjem, kadilci imajo običajno hujšo obliko bolezni in huje prizadete oči. Kajenje je povezano s prezgodnjim nastankom sive mrene in nekaterimi drugimi boleznimi oči, ki lahko okvarijo vid in povzročijo slepoto. Pogostejša so obolenja zob in dlesni. Sladkorna bolezen je pogostejša pri kadilcih, sladkorni bolniki, ki kadijo, prej postanejo odvisni od uporabe insulina v injekcijah, pri njih se tudi pogosteje razvijejo ledvični zapleti sladkorne bolezni. Pogostejši so zlomi kolka zaradi osteoporoze, pri zlomih dolgih kosti se kosti pri kadilcih veliko počasneje zarastejo. Upočasnjeno je celjenje ran. Četrtino primerov luskavice sproži kajenje. Povečano je tveganje za nekatere redkejše kožne bolezni. Kadilci pogosteje obolevajo zaradi depresije.

KAJENJE IN NOSEČNOST

Noseče kadilke okvarjajo zdravje še nerojenemu otroku. Otroci kadilk imajo v povprečju nižjo porodno težo, že ob rojstvu imajo v povprečju slabšo pljučno funkcijo. Pri njih so pogostejše okužbe in alergije v prvih letih življenja. Tudi astma je pogostejša pri otrocih kadilk. Dostikrat so takšni otroci tudi po rojstvu izpostavljeni cigaretnemu dimu, ki škodi njihovemu zdravju. Poleg tega postanejo otroci kadilcev pogosteje kadilci kot otroci, ki nimajo tega zgleda.

VPLIV KAJENJA NA SPLOŠNI VIDEZ

Z leti dobijo kadilci značilen videz, ki jih že na prvi pogled loči od nekadilcev. Spremlja jih tudi neprijeten vonj, ki ga je zelo težko prikriti. Kadilcem se hitreje stara koža, pospešeno se guba koža, pogosto ima kadilec pri 40 letih enako zgubano kožo kot nekadilec pri 60 letih, koža je tanjša in slabše prekrvljena. Zobje se obarvajo rumeno, pri strastnih kadilcih so obarvani tudi nohti in koža na rokah. Kadilci veliko pogosteje smrčijo kot nekadilci in imajo pogosteje motnje dihanja med spanjem.

STROŠKI KAJENJA

Ne samo, da vsak kadilec, ki opusti kajenje, prihrani lepo vsoto denarja, tudi v družbenem pogledu je kajenje veliko finančno breme. Mnogi so prepričani, da kadilci s porabo tobaka in z njim povezanim davkom prinašajo dobiček v državno blagajno. Resnica je ravno nasprotna, izračuni so pokazali, da stroški, povezani z uporabo tobačnih izdelkov, nekajkrat presegajo domnevne finačne koristi. Pri teh izračunih so kot finančne koristi upoštevali tako davek, ki se od prodaje tobačnih izdelkov nabere v državni blagajni, kot tudi dobiček, ki ga s prodajo tobačnih izdelkov ustvarijo tobačne tovarne in ki nikakor ni majhen.

ODNOS ZDRAVSTVENE SLUŽBE DO KAJENJA

Anketa, ki smo jo opravili med bolniki Kliničnega oddelka za pljučne bolezni in alergijo (KOPA) Golnik, nam je pokazala, da je med 534anketiranimi približno 16% kadilcev in 35% bivših kadilcev. Zanimalo nas je, ali in kdo od zdravstvenih delavcev jih je vprašal ali kadijo. Odgovorili so nam takole: sprejemni zdravnik je vprašal o kajenju 39% bolnikov, zdravnik na oddelku 30% bolnikov, medicinska sestra oz. tehnik ob sprejemu 28% in na oddelku 28%. Skupno je 26% anketiranih bolnikov odgovorilo, da jih nihče od zdravstvenih delavcev ni vprašal, ali kadijo. Ta anketa nam ponazarja, da zdravstveni delavci še nismo v celoti vključili vprašanja o kajenju v svoje vsakodnevne stike s pacienti, čeprav dopuščamo možnost, da je del anketiranih to vprašanje "preslišal". Če bolnika poznamo od prej in vemo da nikoli ni kadil, pa ga tudi ni potrebno o tem vsakokrat spraševati.
Bolnike, ki so kadili, pa smo v anketi spraševali, ali bi jim pri poskusih opuščanja kajenja koristila strokovna pomoč. Približno 28% bi se takšna pomoč zdela koristna, 10% bi se jih vključilo v skupino za opuščanje kajenja na Golniku, 15% bi izbralo takšno možnost v zdravstvenem domu, kar 40% pa bi se jih udeležilo motivacijskega pogovora za opuščanje kajenja. Vidimo, da bi zdravstvena služba lahko prispevala velik delež k opuščanju kajenja med bolniki.

KORISTI OPUSTITVE KAJENJA

Opustitev kajenja prinaša koristi že nekaj minutah po tistem, ko kadilec pokadi zadnjo cigareto. Že po 20 minutah se umiri srčni utrpi in se zniža krvni tlak. Po nekaj urah se začne zniževat količina ogljikovega monoksida v krvi. Po enem dnevu se zmanjša verjetnost za srčni napad. Po nekaj tednih se izboljša pljučna funkcija, izboljša se prekrvitev. V nekaj mesecih se zmanjša utrujenost, umiri se kašelj in težka sapa. Po petih letih se tveganje za nastanek možganske kapi izenači z ravnijo nekadilcev. Tveganje za razvoj pljučnega raka se po desetih letih nekajenja zniža na polovico tistega, ki bi grozilo, če bi še kadili. Tudi tveganje za nastanek srčnožilnih obolenj se po 15 letih nekajenja izenači s tveganjem nekadilcev. Škode, ki jo je kajenje povzročilo na pljučih v obliki kronične obstruktivne bolezni, se, žal, tudi, z opustitvijo kajenja ne da popraviti, vendar se ustavi pospešeno napredovanje bolezni in se bolezen kasneje ali pa sploh ne izrazi v polni obliki, to je odvisno predvsem od tega, kdaj se bolnik odloči za opustitev kajenja. Vsekakor nikoli ni prepozno.
V nekaterih državah se je pogostost kajenja že zelo znižala, tudi v Sloveniji smo zabeležili znaten padec pogostosti kajenja; posebej izrazit je bil po uvedbi zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov. V državah, kjer je malo kadilcev, je kajenje vedno manj družbeno sprejemljiva navada, s tem, ko uspešni in pomembni ljudje ne kadijo, vplivajo na mlade, da se ne vdajo kajenju.

Mihaela Zidarn, dr. med.
Bolnišnica Golnik
Klinični oddelek za pljučne bolezni in alergijo
Banner Kronoterm

Banner Pulz

Več revij