Sodobne raziskave o škodljivosti kajenja tobačnih izdelkov za zdravje prinašajo nova spoznanja. O negativnih vplivih kajenja seznanjamo in poučujemo ljudi na različne načine. V to izobraževanje so vključeni javni mediji, ustanove, organizacije in posamezniki. Predšolske in šolske ustanove v naši državi imajo tovrstno izobraževanje vgrajeno v redne izobraževalne programe. Organizirane nevladne organizacije izobražujejo posamezne skupine prebivalcev in najširšo javnost o vplivih kajenja na zdravje. Ljudi poučujejo o kajenju in zdravju tudi zdravstveni strokovnjaki. Potem ko smo zdravstveno vzgojo leta 1998 v Sloveniji vključili kot trajno sestavino v preventivne zdravstvene programe za različne skupine prebivalcev na osnovni ravni zdravstvenega varstva, smo tudi v tem sistemu pričeli stalno in sistematično izobraževanje ciljnih skupin prebivalcev in posameznikov o kajenju. V zdravstvenovzgojno izobraževanje so vključeni kadilci in nekadilci. Zdravstvena vzgoja nekadilcev ima za cilj poučenega in ozaveščenega človeka, ki ne bo postal kadilec. Zdravstvena vzgoja kadilcev in njegovih bližnjih pa ima poleg izobraževalno-vzgojnega cilja še cilj trajno opustitev kajenja. V zdravstveni vzgoji o vplivih kajenja na zdravje imajo svoje mesto tudi pasivno kajenje in njegovi vplivi na zdravje ljudi in drugo biološko okolje.
Pasivno kajenje je posledica aktivnega kajenja in tlečih tobačnih izdelkov. Vdihovanje tobačnega dima iz okolja, ki ga ustvarjajo kadilci in tleči tobačni izdelki, imenujemo pasivno kajenje. Pravimo mu še neprostovoljno kajenje, kajenje iz druge roke, kajenje iz okolja.
Pri kajenju tobačnih izdelkov se ustvarjajo tri različne vrste tobačnega dima:
- dim, ki se ustvarja pri tlenju tobačnega izdelka, se sprošča v okolje in predstavlja t.i. stranski tok tobačnega dima,
- dim, ki ga kadilec izdahne iz pljuč v okolje in predstavlja t.i. glavni tok tobačnega dima, in
- dim, ki se ustvari pri izgorevanju tobačnega izdelka in ga kadilec vdahne v pljuča.
Tobačni dim v okolju sestavljata stranski in glavni tok tobačnega dima. Tobačni dim iz okolja vpliva na vse v zakajenem prostoru oziroma okolju in so mu izpostavljeni kadilci in tudi nekadilci, živali, rastline in druge stvari. Tobačni dim v okolju je glavni vir onesnaževanja zaprtih prostorov.
V tobačnem dimu iz okolja je več kot 4000 različnih kemičnih snovi v obliki plinov in spojin, zato pomeni pasivno kajenje veliko nevarnost za zdravje. Za velike nevarnosti za zdravje smo prevzeli izraz "zdravstveni hazard" in vanj uvrščamo tudi pasivno kajenje.
V tobačnem dimu je mnogo strupenih in rakotvornih spojin. V stranskem toku tobačnega dima so te kemične snovi v višji koncentraciji kot v glavnem toku. Več kot dve tretjini tobačnega dima v zakajenem prostoru izhajata iz stranskega toka. Med kemičnimi snovmi v tobačnem dimu so benzen, krom, arzen, kadmij, cianid, formaldehid, nikotin, katran, ogljikov monoksid in številne druge škodljive snovi (www.nyu.edu/odae/tobacfact.html, www.lungusa.org). Vdihovanje s tobačnim dimom onesnaženega zraka je za nekadilce nevarno zaradi razvoja mnogih bolezni dihal, bolezni srčno-žilnega sistema in rakavih bolezni. Za aktivne kadilce pomeni izpostavljenost lastnemu in/ali tujemu pasivnemu kajenju dodatno in povečano nevarnost za zdravje.
VPLIVI NA ZDRAVJE
Vsaka izpostavljenost tobačnemu dimu iz okolja oziroma pasivno kajenje je zdravju škodljivo, pa naj je izpostavljenost občasna, kratkotrajna ali stalna. V zelo kratkem času se pojavijo zdravstvene težave zaradi draženja sluznic oči in dihal. Tobačni dim iz okolja zelo draži sluznico oči. Očesna veznica se odzove z znaki vnetja, oko postane rdečkasto, peče, se solzi, veka rahlo oteče, kretnje očesnega zrkla izzivajo bolečino, vid je zaradi vnetja očesne veznice moten. Oseba, pri kateri se pojavijo te zdravstvene težave, mora čimprej zapustiti zakajen prostor. Kdor nosi očesne leče in ima vnetne znake oči, naj čimprej odide iz zakajenega prostora in si odstrani leče. Ponovno jih sme uporabljati po popolnem prenehanju vnetnih znakov. Ob hudem vnetju očesne veznice je potreben pregled pri zdravniku.
Tobačni dim iz okolja zelo draži tudi sluznico dihal. Pojavita se suho kihanje in suho kašljanje, kasneje pa lahko postaneta vlažna. Ljudem s pljučno astmo se poslabša pljučna funkcija. Pri nekaterih ljudeh, izpostavljenih pasivnemu kajenju, se pojavijo slabost, bruhanje, glavobol. Po več kot polurni izpostavljenosti pasivnemu kajenju se upočasni srčni krvni obtok.
Dolgotrajna izpostavljenost otrok pasivnemu kajenju pri nekaterih povzroči pljučno astmo. Pri ljudeh, dolgotrajno izpostavljenih pasivnemu kajenju, se lahko pojavi katerakoli bolezen, ki jo povzroča aktivno kajenje. Pasivni kadilci imajo za 25 odstotkov večjo možnost za razvoj bolezni dihal, srčno-žilnih in rakavih bolezni. Zdravstveno so zaradi izpostavljenosti pasivnemu kajenju najbolj ogroženi novorojenčki in otroci. Posamezniki, ki se ukvarjajo z vplivi in posledicami kajenja na zdravje ljudi, enačijo izpostavljenost novorojenčkov in otrok pasivnemu kajenju z zastrupitvami. Otroci so šele na začetku telesne rasti in razvoja, njihovo telo ni odporno proti raznovrstnim škodljivostim. Izpostavljenost otrok pasivnemu kajenju pomeni veliko kratkoročno in dolgoročno nevarnost za njihovo zdravje. Otroci staršev, aktivnih kadilcev, izpostavljeni pasivnemu kajenju, imajo prek 70 odstotkov več možnosti za razvoj najrazličnejših bolezni dihal kot otroci, ki živijo s starši nekadilci. Pri otrocih, izpostavljenih pasivnemu kajenju, se poleg bolezni dihal in vnetij srednjega ušesa lahko pojavijo motnje čutnih zaznav okusa in vonja, motnje psihičnega razvoja, vedenjske motnje, poslabšanje obstoječih bolezni. Pri novorojenčkih, katerih matere so bile med nosečnostjo aktivne ali pasivne kadilke, se kažejo vplivi kajenja v nizki porodni teži, zmanjšani pljučni funkciji, nenadni dihalni stiski, ki ima pogost smrtni izid in je znana kot "nenadna smrt v zibelki".
IZPOSTAVLJENOST TOBAČNEMU DIMU
Tobačnemu dimu iz okolja smo izpostavljeni v zasebnih in javnih prostorih, najbolj pa v stanovanjih in avtomobilih. Pasivno kajenje doma ogroža zdravje slehernemu družinskemu članu. Zato naj kadilci sami kadijo denimo na balkonu ali dvorišču in enako velja za obiskovalce, ki kadijo. Z zdravstvenega vidika je najbolje, da bivališča, ki jih delimo z drugimi ljudmi, obravnavamo kot prostore brez tobačnega dima ali domove, v katerih ne kadimo. Prav tako ni nobenega razloga za kajenje v avtomobilu. Kajenje med vožnjo ogroža tudi prometno varnost. Tleča cigareta, ki pade na tla, lahko povzroči prometno nezgodo, odvržen cigaretni ogorek pa požar. Za kajenje v osebnem avtomobilu, v katerem so tudi otroci, pa sploh ni opravičila. Tobačni dim v stanovanju in avtomobilu se zažira v tkanine, oblačila, lasišča. Ta vonj prekriva druge vonjave in se ga težko znebimo. Nobena kemikalija za nevtraliziranje vonja po tobačnem dimu ne prepreči in ne odpravi škodljivih vplivov pasivnega kajenja na zdravje. Enako velja za posebne zračne filtre in prezračevalne naprave.
Javni prostori, v katerih smo lahko izpostavljeni tobačnemu dimu iz okolja, so javna prevozna sredstva (taksiji, vlaki, potniške ladje), čakalnice na avtobusnih in železniških postajah, letališčih, pristaniščih, kinodvorane, trgovski centri, nakupovalna središča, gostinski objekti, socialnovarstveni zavodi (domovi starejših občanov), dijaški in študentski domovi, zapori, bolnišnice, nekateri prostori v podjetjih, nekatera delovna mesta...
Znanstvenica Margaret Whidden, sekretarka Združenja za pravice nekadilcev, iz Velike Britanije je letos na mednarodni konferenci v Ljubljani pod naslovom Delovna mesta brez tobaka predstavila izsledke raziskav o prezračevanju zakajenih prostorov. Ti dokazujejo, da ne obstaja noben zračni filter ali druga klimatska naprava, ki bi v zakajenem prostoru odstranila škodljive vplive tobačnega dima na zdravje. Za nasprotne trditve znanstvenica pravi, da so zanje zaslužni lobiji z velikim poslovnim interesom v tobačni industriji, in jih argumentirano imenuje "ventilacijska laž".
Izpostavljenost tobačnemu dimu iz okolja je mogoče ugotavljati s hitrimi orientacijskimi testi za določanje nekaterih kemičnih spojin, ki se tvorijo pri izgorevanju tobaka in se izločajo z urinom in izdihanim zrakom. Zelo zanesljive rezultate o izpostavljenosti tobačnemu dimu iz okolja pa dajejo občutljive biokemične laboratorijske preiskave izdihanega zraka, krvi in urina.
Pasivno kajenje torej zelo škoduje zdravju kadilcev in nekadilcev in niti najmodernejše prezračevanje ne prepreči pasivnega kajenja. Zdravstveno ozaveščeni ljudje se zato zavzemajo in zagovarjajo na vseh ravneh sprejetje in uresničevanje aktivnosti in ukrepov, katerih cilj so javni prostori in delovna mesta brez tobačnega dima. To je tudi v skladu z našo ustavo in uzakonjeno pravico do zdravega okolja. Zdravstveno ozaveščeni ljudje zasebno živijo kot nekadilci v prostorih brez tobačnega dima in s svojim pozitivnim odnosom do zdravja sooblikujejo in privzgajajo enak odnos do kajenja tudi svojim bližnjim.
Zdravstveni dom Ljubljana, Enota Bežigrad
