Dojenje, najnaravnejši način prehranjevanja otroka v prvih mesecih življenja, je večplastno povezano z dejavniki, ki vplivajo na zdravje in pravilen razvoj ustne votline. Pomena dojenja se še bolj zavedamo, če upoštevamo, da so bolezenska stanja v ustni votlini (zobna gniloba ali karies, vnetje dlesni in nepravilnosti položaja zob in čeljusti) kljub uveljavljenim načrtnim preventivnim ukrepom, s katerimi je uspelo njihovo pogostnost zmanjšati, še vedno pomemben javnozdravstveni problem. 6

Dojenje in zdravje ustne votline


Razvoj zarodka poteka neprekinjeno od spočetja naprej, tako da se razvoj ustne votline in zob začne že mnogo pred začetkom dojenja. Ni si enostavno predstavljati, kaj vse se v zvezi s tem zgodi že med nosečnostjo. Prve jasne zasnove obraza in ustne votline se pokažejo že ob koncu tretjega tedna nosečnosti. Razvoj zobovja se začne z vznikom zobne letvice v šestem tednu nosečnosti, brsti za mlečne zobe se pojavijo med sedmim in desetim tednom in njihov razvoj se prek značilnih razvojnih stopenj nadaljuje ves čas nosečnosti. V drugem trimesečju se začne mineralizacija zametkov mlečnih zob, ob rojstvu pa so praviloma že skoraj povsem zgrajene zobne krone mlečnih sekalcev, zobne krone ostalih mlečnih zob pa vsaj v manjšem delu. V prvem letu po rojstvu se razvoj zobnih kron mlečnih zob praviloma konča, razvoj njihovih korenin pa se nadaljuje še v drugem in tretjem letu.
Pri veliki večini novorojenčkov mlečnih zob ne moremo opaziti, saj še niso izrasli. Mlečni zobje običajno ne začnejo izraščati pred četrtim mesecem po rojstvu, najpogosteje pa se kot prva izrasla mlečna zoba v dojenčkovi ustni votlini pojavita prva spodnja sekalca, in to praviloma med šestim in desetim mesecem starosti. Upoštevati pa moramo, da je časovni razpon, v katerem lahko pričakujemo izraščanje prvega zoba, zelo velik. Skrb, da zobje sploh ne bi izrasli, je zato večinoma neupravičena celo pri otrocih, ki še ob koncu prvega leta nimajo nobenega izraslega zoba. Nasprotno pa je lahko zob prisoten v otrokovih ustih že ob rojstvu (natalni zob) ali izraste v prvem mesecu po rojstvu (neonatalni zob), kar se zgodi pri enem izmed tisoč otrok ali še redkeje.
Vrstni red izraščanja mlečnih zob je običajno tak, da za prvimi spodnjimi sekalci izraščajo prvi in drugi zgornji sekalci in nato drugi spodnji sekalci. Po dopolnjenem prvem letu izraščajo prvi kočniki, pozneje v drugem letu pa tudi podočniki. Zadnji izmed mlečnih zob izrastejo drugi kočniki. Do konca tretjega leta ima otrok praviloma izraslih že vseh dvajset mlečnih zob, in sicer po dva sekalca, en podočnik in dva kočnika na vsaki strani zgornje in spodnje čeljusti.
Stalni zobje izraščajo pozneje in njihov razvoj je dolgotrajnejši, začne pa se (razen pri drugih in tretjih kočnikih) že pred rojstvom. Ob rojstvu so praviloma že zgrajeni deli zobnih kron prvih stalnih sekalcev in prvih stalnih kočnikov.

PRVA LETA ŽIVLJENJA

Prva leta življenja so obdobje, ko so tudi za pravilen razvoj še neizraslih zob potrebni kar najboljši pogoji, pri čemer ima pomembno vlogo materino mleko kot najboljša hrana za dojenčka v prvih mesecih življenja. Sestava materinega mleka zagotavlja preskrbo dojenčka s številnimi snovmi, potrebnimi za nemoten razvoj zob. Onesnaževanje okolja pa je žal povzročilo, da lahko dojenček celo s to najnaravnejšo hrano zaužije tudi škodljive snovi, predvsem take, ki so topne v maščobah, npr. dioksine in poliklorirane bifenile, ki lahko po izsledkih nekaterih raziskav povzročajo motnje mineralizacije zob. Tveganje za take razvojne napake pa je majhno v primerjavi s tveganjem, če bi se odrekli koristim, ki jih dojenje prinaša zdravju. Pomen dojenja namreč ni samo v preskrbi dojenčka z materinim mlekom. Poleg genetskih dejavnikov vplivajo na razvoj celotnega ustno obraznega predela tudi dejavniki okolja, za novorojenčka in dojenčka pa je najboljša spodbuda za fiziološki razvoj mišičnih in kostnih elementov ustno obraznega predela prav dojenje. Otrokova mišična aktivnost med dojenjem se pomembno razlikuje od mišične aktivnosti med hranjenjem po steklenički s cucljem. Pri hranjenju po steklenički je aktivnost ustnic in lic namenjena sesanju, jezik kot bat pritiska cucelj proti nebu. Med dojenjem pa otrok s pomočjo gibanja spodnje čeljusti, ustnic in jezika mleko bolj iztiska kot izsesava. S široko odprtimi usti objame bradavico in njen obroč, ki ga stiska z ustnicama, jezik pa s peristaltičnim gibanjem potiska mehko bradavico proti nebu. V primerjavi s hranjenjem po steklenički naj bi otrok pri dojenju porabil kar šestdesetkrat več energije. Ta bistveno večji napor koristi pravilni rasti in razvoju ustno obraznega predela. Raziskave so pokazale, da so nekatere ortodontske nepravilnosti oziroma nepravilnosti položaja zob, zobnih lokov in čeljusti pogostejše pri otrocih, ki niso bili dojeni ali so bili dojeni le kratek čas. Take nepravilnosti so prisotne v mlečnem zobovju, pogosto pa tudi pozneje v menjalnem in stalnem zobovju. Tveganje za križni griz stranskih zob je značilno večje pri nedojenih in kratek čas dojenih otrocih. Pri tej nepravilnosti zgornji mlečni kočniki in/ali podočniki pri ugrizu ne segajo prek spodnjih zob v smeri proti licu, kot je pravilno, ampak je medsebojni odnos zgornjih in spodnjih zob na obeh straneh ali pogosteje samo na eni strani obraten, kar vpliva na nadaljnji nepravilni razvoj čeljusti in obraza, zato otroci s tako nepravilnostjo potrebujejo zobozdravniško pomoč. Neposredne povezave med drugimi ortodontskimi nepravilnostmi in trajanjem dojenja večini raziskav ni uspelo potrditi, dokazan pa je škodljiv vpliv različnih razvad, kot so sesanje prsta, dude in cuclja na steklenički, drža odprtih ust, dihanje na usta, nepravilno požiranje in vrivanje jezika med zobe, na razvoj ustne votline; te razvade pa so pogostejše pri otrocih, ki niso bili dojeni ali so bili dojeni kratek čas.

PRAVILEN RAZVOJ USTNE VOTLINE

Pri zagotavljanju najboljših pogojev za pravilen razvoj ustne votline pa ima poleg dojenja pomembno vlogo tudi uživanje druge primerne hrane po šestem mesecu starosti. Čvrstost hrane mora biti primerna razvojni stopnji zobovja, da lahko otrok zobe uporablja za grizenje in žvečenje, kar spada med njihove osnovne naloge.
Ko zobje izrastejo, začnejo nanje delovati dejavniki, ki lahko povzročijo karies oziroma zobno gnilobo: bakterije v zobnih oblogah in ogljikovi hidrati. Bakterije razgradijo ogljikove hidrate v kisline, ki lahko raztopijo mineralne snovi v trdih zobnih tkivih, kar lahko poteka hitro, če je ustna higiena slaba, če otrok uživa veliko ogljikovih hidratov in če k odpornosti zob proti kariesu ne pripomorejo fluoridi. Hitro napredujočo razgradnjo mlečnih zob pri majhnih otrocih imenujemo karies zgodnjega otroštva, pa tudi »steklenični karies«, saj jo najpogosteje povzroči pitje sladkih tekočin po steklenički, kar je še posebno nevarno ponoči, ko je izločanje sline, ki lahko do določene mere zaščiti zobe, najmanjše. Pri tej obliki kariesa so običajno najbolj prizadeti zgornji mlečni sekalci in vsi prvi mlečni kočniki.
Dojenih otrok ni treba hraniti po steklenički, kar pomembno zmanjša verjetnost razvoja »stekleničnega kariesa«. Karies zgodnjega otroštva pa se pojavlja tudi pri dojenih otrocih, in sicer predvsem pri tistih, ki spijo pri materi in so dojeni, kadar koli si želijo, tudi ko imajo že izrasle zobe. Čeprav materino mleko vsebuje minerale in nekatere beljakovine, ki delujejo zaščitno proti kariesu, je treba upoštevati, da vsebuje tudi sladkorje, predvsem laktozo oziroma mlečni sladkor. Ta je med enostavnimi sladkorji sicer najmanj kariogen, kljub temu pa lahko v neugodnih pogojih – ob prisotnosti številnih bakterij in odsotnosti fluoridov – pripomore k razvoju kariesa. Dolgotrajno dojenje, predvsem dojenje ponoči, je torej povezano z večjim tveganjem za karies, na razvoj te bolezni pa hkrati vplivajo drugi dejavniki. Strokovnjaki, ki so raziskovali te vplive, trdijo, da z zobozdravstvenega stališča ni treba odsvetovati dolgotrajnega dojenja, če se izvajajo preventivni ukrepi proti kariesu: dobra ustna higiena, takoj ko izrastejo prvi zobje, primeren vnos fluoridov in omejevanje števila obrokov z ogljikovimi hidrati. Zaradi pomembnega vpliva dojenja na zdravje ustne votline se mu pozorno posveča tudi organizirana zobozdravstvena preventivna dejavnost. V šolah za starše poskušamo bodoče starše opozoriti na pomen spodbujanja dojenja tudi z vidika zobozdravstva. Nova priložnost za razgovor staršev in zobozdravnika o vprašanjih povezave dojenja z različnimi dejavniki ohranjanja ustnega zdravja, zagotavljanja pravilnega razvoja in preprečevanja kariesa, zobnih in čeljustnih nepravilnosti in drugih bolezni v ustni votlini je prvi zobozdravniški pregled. V Sloveniji si prizadevamo, da bi bil prvi obisk staršev in otroka pri zobozdravniku že med šestim in dvanajstim mesecem otrokove starosti. Razgovor in pregled v tej starosti omogočata, da zobozdravnik zgodaj odkrije morebitna tveganja za ustno zdravje ali zgodnje znake bolezni in razvojnih motenj v otrokovi ustni votlini, hkrati pa da staršem ustrezne, posameznemu otroku prilagojene nasvete o ustni higieni, zdravi prehrani, vnosu fluoridov, nadaljnjih rednih obiskih zobozdravnika in drugih preventivnih ukrepih. Ker taki zobozdravniški pregledi še niso uveljavljeni v vsej Sloveniji, je pomembno vedeti, da so veljavni predpisi skladni z zobozdravstvenimi preventivnimi prizadevanji in staršem omogočajo, da s svojim otrokom obiščejo zobozdravnika, praviloma specialista za otroško in preventivno zobozdravstvo, že v prvem letu otrokovega življenja.
Udeležba pri predporodni zdravstveni prosveti v šolah za starše in zgodnji obisk pri zobozdravniku pomagata staršem, da s sodelovanjem zobozdravnika in drugih zdravstvenih delavcev svojim otrokom omogočijo najboljše pogoje za ohranjanje ustnega zdravja že od rojstva naprej, pri čemer ima pomembno vlogo tudi dojenje. To presega predstavo, ki jo imajo o zobozdravniškem delu mnogi starši. Pomen takega dela pa je utemeljen z dejstvom, da sta ustno zdravje in ustrezen razvoj ustne votline pogoja za celovitost otrokovega zdravja in pravilnega razvoja.

Asist. Rok Kosem, dr. dent. med.
specialist za otroško in preventivno zobozdravstvo
Klinični center Ljubljana, SPS Stomatološka klinika
Banner Kronoterm

Banner Pulz

Več revij