Ščitnične bolezni potekajo kronično. Bolnik s potrjeno diagnozo in urejenim zdravljenjem ne potrebuje rednih kontrol pri tirologu. Najpogosteje so to bolniki, ki se zdravijo z nadomestno terapijo s tiroksinom ali imajo druge ščitnične bolezni, ki ne zahtevajo zdravljenja in kontrol. Če se ščitnična bolezen poslabša, ima osebni zdravnik vsak dan možnost posveta s tirologom po telefonu, najpogosteje zaradi prilagoditve odmerka zdravila. Osebni zdravnik lahko pošlje bolnika na ponovni pregled tudi brez predhodnega posveta po telefonu, če meni, da je stanje nujno. 2

Prepoznavanje in zdravljenje bolezni ščitnice


Tirolog je zdravnik, ki se ukvarja s prepoznavanjem in zdravljenjem bolezni ščitnice. Na Oddelku za bolezni ščitnice na Kliniki za nuklearno medicino (KNM) Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani je ta čas v timu tirološke službe zaposlenih pet zdravnikov tirologov. Zdravniki so specialisti interne medicine z dodatnim znanjem iz nuklearne medicine.
Ambulantni pregledi bolnikov se opravljajo na Polikliniki, dnevno v treh dopoldanskih in eni popoldanski ambulanti. Poleg tega je v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana tudi hospitalni oddelek, na katerem so hospitalizirani bolniki s težjo klinično sliko ščitničnih bolezni in bolniki, ki jih zdravimo z radioaktivnim jodom.
Bolniki lahko pridejo na prvi pregled v tirološko ambulanto z napotnico svojega splošnega zdravnika, napotnico drugih specialistov ali kot samoplačniki. Če tirolog presodi, da je obravnava nujna, opravi pregled še isti dan, sicer pa jim določi datum za pregled.
Če tirolog presodi, da bolnik v poteku zdravljenja potrebuje kontrolni pregled, ga na pregled naroči, datum pa je izpisan v zadnjem izvidu.
Ščitnične bolezni pogosto potekajo kronično. Veliko bolnikov s potrjeno diagnozo in urejenim zdravljenjem ne potrebuje rednih kontrol pri tirologu. Najpogosteje so to bolniki, ki se zdravijo z nadomestno terapijo s tiroksinom ali imajo druge ščitnične bolezni, ki ne zahtevajo zdravljenja in kontrol. Če se ščitnična bolezen poslabša, ima osebni zdravnik vsak dan možnost posveta s tirologom po telefonu. Najpogosteje je posvet potreben zaradi prilagoditve odmerka zdravila. Tirolog osebnemu zdravniku svetuje, kako naj nadaljuje zdravljenje, včasih pa tudi naroči bolnika na ponovni pregled. Osebni zdravnik lahko pošlje bolnika na ponovni pregled tudi brez predhodnega posveta po telefonu, če meni, da je stanje nujno.

POTEK OBRAVNAVE V TIROLOŠKI AMBULANTI

Bolniki se pred pregledom pri tirologu najprej prijavijo na administrativnem okencu. Tam jih vpišejo, poiščejo dokumentacijo o morebitnem prejšnjem zdravljenju in jih obvestijo, pri katerem zdravniku in približno kdaj bodo na vrsti. Na okencu lahko dobijo tudi potrdila o pregledu, uredijo dodatna plačila in dobijo še druge informacije.
Sledi pregled pri zdravniku. Bolniki običajno povedo, zaradi katerih težav prihajajo na pregled, navedejo dosedanje bolezni in imena ter odmerke zdravil, ki jih uživajo. Zdravnika običajno zanimajo še morebitna druga dosedanja zdravljenja ali preiskave, zlasti rentgenske preiskave z jodnimi kontrastnimi sredstvi.
Klinični pregled zajema omejen internistični pregled s poudarkom na organih, ki so pri ščitničnih boleznih najpogosteje prizadeti. Natančno pregledamo področje vratu, kjer se nahaja ščitnica. Zaradi tega je zaželeno, da bolniki pred pregledom odstranijo verižice, kravate in ne oblečejo tesnih pulijev.
Tirolog se nato odloči o nadaljnjih preiskavah, ki so potrebne za opredelitev ščitnične bolezni. Vse preiskave v ambulantnih prostorih na Polikliniki praviloma opravimo še isti dan. Velikokrat se isti dan začne tudi zdravljenje.

PREISKAVE V TIROLOŠKI AMBULANTI

Po pregledu pri tirologu bolnik odide na odvzem krvi k sestri. Iz krvi v laboratoriju KNM določamo vrednosti TSH, tiroksina (T4), trijodtironina (T3), ščitničnih protiteles, tiroglobulina in po potrebi opravimo še druge laboratorijske preiskave. Za ščitnične preiskave ni treba biti tešč, bolniki lahko vzamejo tudi svoja običajna zdravila.
Ultrazvok (UZ) ščitnice je za bolnika neboleča in nenevarna preiskava, s katero ugotavljamo velikost in notranjo strukturo ščitnice. Z njo tudi opredelimo število, velikost in ehogenost nodusov (vozličev), ciste in druge omejene spremembe v ščitnici. V novejšem času lahko z dopplerskim ultrazvokom ugotavljamo prekrvitev v žlezi. Preiskavo opravimo ob prvem pregledu, po potrebi pa tudi ob kontrolnih pregledih. Med preiskavo bolnik leži z iztegnjenim vratom. Na kožo na vratu nanesemo kontaktni gel in s sondo pregledamo sprednji del vratu.
Diagnostična punkcija ščitnice je preiskava, med katero s tanko iglo in s pomočjo ultrazvoka odvzamemo ščitnične celice in jih nato pregledamo pod mikroskopom. S tem ugotavljamo, ali je neka sprememba v ščitnici rakasta, oziroma natančno opredelimo druge ščitnične bolezni (na primer različna vnetja). Z enakim postopkom izpraznimo ciste v ščitnici. Preiskava na KNM poteka vedno pod ultrazvočno kontrolo, tako da vzorec odvzamemo v natančno izbranem področju. Preiskava je skoraj neboleča. Področje punkcije najprej razkužimo, enako razkužimo tudi sondo UZ-aparata. Bolnik leži z iztegnjenim vratom. Dobi navodilo, da med punkcijo ne sme požirati ali se premikati. Tirolog nato opravi punkcijo, ki praviloma traja nekaj sekund. Po punkciji bolnik še 15 minut s prsti pritiska področje punkcije in je pod nadzorom medicinskih sester in zdravnikov. Vsaj en dan po punkciji ne sme dvigovati težjih bremen in opravljati težjega fizičnega dela. Bolniki, ki jemljejo antikoagulantno terapijo (marivarin, marevan), se morajo en teden pred preiskavo oglasiti v antitrombotični ambulanti, kjer dobijo navodila, kako jemati zdravila pred punkcijo ščitnice.
Citolog nato vzorec, pridobljen s punkcijo ščitnice, pobarva in pregleda z mikroskopom. Praviloma v enem tednu pripravi citološko mnenje in ga pošlje tirologu. Če je izvid sumljiv za maligno obolenje, tirolog bolnika naroči na pregled v tirološki ambulanti na Onkološkem inštitutu, ki se ukvarja z zdravljenjem rakastih bolezni ščitnice.
Scintigrafija ščitnice je preiskava, s katero natančneje opredelimo delovanje ščitnice. V ščitnici so lahko področja, ki delujejo preveč (vroča) ali premalo (hladna). Z njo ugotavljamo tudi velikost in lego ščitnice. Temelji na lastnosti ščitničnih celic, da kopičijo jod in jodu podobne snovi. Za diagnostiko najpogosteje uporabljamo radioaktivni tehnecij (99m Tc), ki se kopiči v ščitnici podobno kot jod in se v kratkem času odstrani iz telesa. Radioaktivne izotope joda (123, 131) uporabljamo samo pred zdravljenjem z radioaktivnim jodom. S posebno kamero, ki zazna sevanje gama (gama kamera), naredimo sliko oziroma scintigram ščitnice. Preiskavo izvajamo pri nodoznih golšah, pred zdravljenjem z radioaktivnim jodom ter v diagnostičnih postopkih drugih ščitničnih bolezni.
Medicinska sestra po odvzemu krvi za laboratorijske preiskave bolniku v veno vbrizga majhno količino radiofarmaka 99m Tc . Po 10 do 20 minutah, ko se nakopiči v ščitnici, bolnik leže na posteljo pod gama kamero. Med postopkom slikanja mora nepremično ležati približno 8 do 10 minut. Preiskava ni boleča in tudi obremenitev s sevanjem je za bolnika zelo majhna. Po končanem slikanju zdravnik pogleda sliko, preden bolnik odide domov.
V tirološki ambulanti odkrivamo in zdravimo bolezni ščitnice. Zdravniki tirologi izvajamo diagnostične postopke, s katerimi opredelimo vrsto ščitnične bolezni in določimo način in trajanje zdravljenja. Za opredelitev in zdravljenje ščitničnih bolezni uporabljamo radioaktivne snovi, ki se kopičijo v ščitnici. Na pregled bolnika napoti osebni zdravnik, če meni, da je vzrok za bolnikove težave ščitnica. V postopku zdravljenja tirolog pogosto sodeluje z osebnim zdravnikom.

Mag. Helena Molnar Novak, dr. med.
Klinika za nuklearno medicino,
Univerzitetni klinični center Ljubljana
Banner Kronoterm

Banner Pulz

Več revij