V času, v katerem živimo, modne smernice narekujejo zdrav in kakovosten slog življenja, pa tudi prijeten in privlačen videz. Kar iz nekaterih zornih kotov niti ni tako narobe ... Se strinjate? Nasmejan obraz z lepim in sproščenim nasmehom, ki odkriva zdrave zobe, privlači poglede. Tako je. Lep zob je zdrav zob, zdravi zobje so lep nasmeh, lep nasmeh naredi obraz sijoč. In trud, ki je za to potreben – vestna in skrbna redna nega zob in ustne votline – se poplača. Da o pomenu zdravega zobovja na zdravje in človekovo splošno počutje niti ne govorimo. Bolezni zob namreč nemalokrat vplivajo na potek drugih bolezni – na primer srčno-žilnih, ledvičnih in sladkorne. 1

Za lep nasmeh smo odgovorni sami


Na zobu ločimo tri dele: krono, vrat in korenino. Zobna krona je del zoba, ki ga vidimo v ustih in ki je pokrit s sklenino, vrat je nejasno omejen predel ob skleninsko-cementni meji, ki je okrog in okrog pokrit z dlesnijo, korenina pa je del zoba, ki je pričvrščen v alveolno kost z obešalnim aparatom iz vezivnih vlaken. Obzobna tkiva predstavljajo dlesen, pozobnica, zobni cement in alveolna kost. V notranjosti zoba je votlina, v kateri je zobna pulpa – ta je sestavljena iz veziva, živcev in žil, ki prehranjujejo zob.
Zob je zgrajen iz treh različnih snovi:

  • zobovine ali dentina, ki daje zobu osnovo in obliko, skupaj z zobno pulpo pa ima prehranjevalno, čutilno in varovalno vlogo;
  • sklenine, ki pokriva zobno krono in je najbolj mineralizirano tkivo v telesu. Omogoča žvečenje in grizenje, varuje dentin pred zunanjimi dejavniki, ima pa tudi estetski pomen in vlogo pri govoru, saj daje zobni kroni pravilno velikost, obliko in barvo;
  • cementa, ki pokriva dentin na korenini in ima bistveno vlogo pri pričvrstitvi.

V cement in kost so pričvrščena vlakna, ki sidrijo zob v kosti in blažijo mehanske sile pri žvečenju.
Dlesen je ustna sluznica, ki obdaja zob in je nanj prirasla. Varuje druge člene obešalnega aparata pred vdorom škodljivih dražljajev iz ustne votline.
Zobje so vsajeni v zobiščni nastavek vsake čeljusti tako, da se z zobnimi kronami dotikajo in tvorijo zobni lok. Zgornja in spodnja čeljust z zobnima lokoma, žvečne mišice, jezik, žleze slinavke in čeljustni sklep pa tvorijo skupaj žvečni aparat.
Denticija pomeni zobitev ali izraščanje zob. Pri človeku ločimo naslednji zobovji.

  • Mlečno zobovje, ki obsega 20 zob in ki se začne razvijati v čeljusti že pred rojstvom, prvi zobje pa začnejo izraščati v starosti 6–8 mesecev. Pri večini otrok traja izraščanje mlečnih zob približno dve leti. Mlečni zobje večinoma izpadejo sami, ko stalni naslednik že toliko izraste, da povsem raztopi korenino mlečnega.
  • Stalno zobovje je sestavljeno iz 32 zob, ki se razlikujejo po obliki, velikosti in številu korenin in ki so prilagojeni zahtevam hranjenja. Stalna denticija se prične pri šestih letih in traja približno 6 let (z izjemo modrostnih zob). V vsakem kvadrantu imamo tako 2 sekalca, 1 podočnik, 2 ličnika in 3 kočnike. Človeško zobovje je v stalnem procesu evolucije, ki se med drugim kaže v zmanjševanju števila nekaterih zob zaradi premajhnih čeljusti. Izginjajo predvsem osmice oz. modrostni zobje, zgornja stalna dvojka in stalna petica.
O NALOGI ZOB

Hrano v ustih z zobmi zmeljemo in prepojimo s slino, da olajšamo njeno požiranje in nadaljnjo razgradnjo v telesu. Zdravi zobje pa niso pomembni le za žvečenje. Oralno zdravje zagotavlja pogoje za pravilen razvoj govora, ustrezen estetski izgled pa daje človeku samozavest in psihološko trdnost. Nasmeh je eno izmed sredstev komunikacije in je odraz našega zadovoljstva, bolezni zob in ustne votline pa imajo dokazane vplive tudi na sistemsko zdravje človeka.
Najpogostejši vzroki prihoda k zobozdravniku so bolečina, estetsko pomanjkljivo zobovje in nepravilno izraščanje zob pri mladostnikih. V bistvu gre za težave in bolezni, ki so v veliki meri odvisne od vedenja in življenjskega sloga. Bolečino največkrat povzročata zobna gniloba (karies) ali vnetje obzobnih tkiv (parodontalna bolezen). Oba procesa pa imata enak vzrok: bakterije v zobnih oblogah, ki pokrivajo zobe in obzobna tkiva. Mikroorganizmi so prisotni v ustni votlini že od rojstva in sestavljajo normalno ustno floro. Če pa se njihovo število prekomerno namnoži ali se spremeni imunski odziv gostitelja, nastopi vnetje. To je najprej omejeno le na dlesen (gingivitis) in se kaže z oteklino, bolečino, rdečino in krvavitvijo ob dotiku. Tu gre za reverzibilen proces, ki se ob temeljiti ustni higieni pozdravi. Če pa vnetje napreduje in se razširi na druga obzobna tkiva in kost, zobje počasi izgubljajo oporo, se razmajejo in lahko tudi izpadejo. Organizem se proti vnetju vztrajno bori in proizvaja vnetne snovi, ki pa poleg bakterij poškodujejo tudi obešalni aparat zoba.

Karies ali zobno gnilobo povzročajo bakterije v zobnih oblogah, ki za svoj obstoj uporabljajo ogljikove hidrate iz hrane. Enostavni sladkorji predstavljajo največje tveganje za nastanek kariesa, saj najhitreje vstopajo v presnovne poti kariogenih bakterij, pri katerih nastajajo kisline, ki razgrajujejo zobna tkiva. Tako se ob rednem vnosu sladkanih hranil in nenatančnem ščetkanju proces nadaljuje in lahko prodre tudi skozi dentin do zobne pulpe. Karies prepoznamo po spremenjeni barvi sklenine, kasneje pa se pojavita jamica in tudi bolečina. Posebno pozornost se namenja tudi razvoju zobne gnilobe v zgodnjem otroštvu, predvsem kot posledico pitja sladkih tekočin po steklenički.
Na razvoj obraznega skeleta in zob poleg dednih dejavnikov v otroštvu pomembno vplivajo tudi mehka tkiva ustnic, jezik in obrazne mimične mišice. Med vzročne dejavnike, ki pomembno vplivajo na nastanek zobnih in čeljustnih nepravilnosti, štejemo razvade (sesanje prsta ali dude, hranjenje po steklenički, vrivanje spodnje ustnice, nepravilna lega in drža jezika), nepravilno dihanje (dihanje skozi usta, drža odprtih ust), nepravilno žvečenje in požiranje ter motnje govora. S čimprejšnjo diagnostiko, odpravo razvad in zdravljenjem lahko preusmerimo nepravilno rast in razvoj v pravo smer in preprečimo razvoj težke nepravilnosti.

SKRB ZA ZOBE

Z zdravim življenjskim slogom lahko sami največ naredimo za sistemsko in oralno zdravje, kar pomeni:

  • uživanje raznovrstne in uravnotežene prehrane;
  • dvakrat dnevno izvajanje temeljite ustne higiene, ki vključuje uporabo zobne ščetke, nitke in interdentalnih ščetk za medzobne prostore, zobne paste s fluoridi in druge pripomočke;
  • opustitev kajenja in prekomernega uživanja alkoholnih pijač, ki sta med drugimi pomembna dejavnika tveganja za nastanek raka v ustni votlini in
  • redne obiske pri zobozdravniku enkrat do dvakrat letno.

Za pravilen otrokov razvoj pa je pomembno še:

  • dojenje, ki se priporoča do 7. meseca starosti in predstavlja najprimernejši način hranjenja, nato pa prehod na mešano prehrano z uporabo skodelice in žličke kot pripomočka pri hranjenju;
  • začeti s čiščenjem zob takoj po izrasti v ustno votlino;
  • uživanje svežega sadja in zelenjave, ki vzpodbuja tudi učinkovito žvečenje, mleka in mlečnih izdelkov, črnega polnozrnatega kruha, mesa; količino in pogostost uživanja sladkarij pa omejiti na en dan v tednu ali jih pridružiti enemu glavnemu obroku dnevno ter
  • pitje vode, ne pa umetno slajenih in gaziranih pijač.
PREVENTIVA PRED KURATIVO

Sodobno preprečevanje bolezni temelji na odstranjevanju dejavnikov tveganja in na spreminjanju okoliščin, ki posredno vplivajo na pojav bolezni, pri tem pa imata pomembno vlogo zdravstvena oz. zobozdravstvena vzgoja. Starši so tisti, ki morajo prevzeti odgovornost za zdravje svojih otrok. Naloga zobozdravstvenih delavcev pa je, da starše seznanijo z ustrezno higieno, jih motivirajo za vzdrževanje zdravih navad prehranjevanja in jih seznanijo z zunanjimi dejavniki, ki vplivajo na zdravje. Skrb za ustno higieno spremlja človeka celo življenje, od izrasti prvega mlečnega zoba dalje, če želimo ohraniti celovito in funkcionalno zobovje tudi v starosti. Zobozdravstvena prosveta se tako začne že v predporodnem obdobju, v šoli za starše, nadaljuje pa v zobnih ordinacijah za otroško in mladinsko zobozdravstvo.
Zobozdravniki pri rednih pregledih otrok in mladostnikov spremljamo njihovo rast in razvoj, kontroliramo higieno in si želimo, da bi čim več bolezenskih procesov odkrili na začetku, da bi bili obiski v ordinaciji za otroke prijazni, posegi pa neboleči, kratki in učinkoviti. Na tak način si lahko pridobimo otrokovo zaupanje, ki je velika dragocenost in jo moramo ohranjati. V sklop preventivnih dejavnosti štejemo tudi zalivanje fisur (jamic in žlebičkov z zobeh, kjer se najpogosteje zadržujejo zobne obloge in začne kariozna sprememba), enostavne ortodontske posege, s katerimi preusmerimo začetno nakazano nepravilnost v pravo smer, fluoriranje zob in predpisovanje fluorovih tablet za ogrožene skupine otrok ter druge. Navzočnost nizkih koncentracij fluoridov v tekočinah, ki obdajajo zobe, poveča možnost nalaganja teh snovi v zobna tkiva in tako večjo odpornost proti kariesu. Z ohranjanjem mlečnih zob preprečujemo tudi nepravilnosti v izrasti stalnikov. Starši morajo biti še posebno pozorni na izraščajoče prve kočnike, ki izrastejo poleg prvih spodnjih stalnih sekalcev okrog 6. leta starosti. Zaradi še ne končane mineralizacije in tako manjše odpornosti, je tveganje za nastanek kariesa večje.
Oralno zdravje pomeni v današnjem času mnogo več kot le zdrave zobe – je pomemben del splošnega zdravstvenega stanja. Na vse dejavnike tveganja nimamo vpliva, zato pa moramo čim bolj omejiti tiste, ki jih lahko. Ker dobro poznamo vzroke in mehanizme za nastanek in razvoj najpogostejših zobnih in ustnih bolezni, jih lahko enostavno preprečujemo. Dolgoročen cilj je doseči stanje, ko bodo vsi ljudje skozi vse življenje ohranili naravno, estetsko in funkcionalno polnovredno zobovje. Sodobna stomatologija se tako ne ukvarja le z zdravljenjem zobnih in ustnih bolezni, temveč se nagiba k preprečevanju nepravilnosti.

Zavedati se moramo, da je vsak sam odgovoren za svoje zdravje in da so mnogokrat pomembni že majhni in enostavni koraki, kot sta ustrezni zobna in ustna higiena. Ta pa se mora začeti z izrastjo prvega mlečnega zoba. Zobobol je lahko za otroka huda travma, ki lahko pusti tudi dolgoročne posledice, kot sta strah in nezaupanje. Za uspešno delo zobozdravnika pa je nadvse pomembno, da je pacient miren in da med njima vlada zaupanje. Številni odrasli se pri zobozdravniku počutijo nelagodno ali pa so celo preplašeni in zaskrbljeni, kar je mnogokrat odraz travmatske izkušnje iz preteklosti. Otroštvo je čas igre; učenje, razvijanje strpnosti in obvladovanje stresa pa je del odraščanja. Naj bodo vsa obdobja polna lepih zgodb in spominov, zobna ščetka vaš vsakdanji spremljevalec, zdrav nasmeh pa vaša zasluga in pravica.

Mateja Zidarič, dr. dent. med.
Banner Kronoterm

Banner Pulz

Več revij