Bolezni zob in ustne votline je mogoče preprečiti z redno in pravilno skrbjo za zobe in zdravje. Otrokom že v ranem otroštvu prebudimo spoznanje o pomembnosti in pravi vrednosti zdravja zob in jih čim prej naučimo, kako bodo lahko zdravje zob obdržali skozi vse življenje. Zdravje zob naših predšolskih otrok je odvisno predvsem od skrbnosti staršev. Zato je naloga zdravstva in organizirane zobozdravstvene vzgoje pridobivanje in osveščanje otrok, staršev in drugih za vzgojo pomembnih odraslih. Le skupno, usklajeno delovanje se bo odrazilo v zadovoljnih in lepih nasmehih naših otrok, ki bodo tudi skozi postopno osvajanje veščin za zaščito svojih zob razvijali spretnost, razumnost, vztrajnost in doslednost. 5

Že v ranem otroštvu prebudimo spoznanje o vrednosti zdravja zob


Med starši je še vedno prisotno stališče, da otroci slabe zobe podedujejo. In res je zdravje otrokovih zob v družini pogosto podobno zdravju zob svojih staršev. Razlog za to pa je iskati v nepravilnih stališčih in navadah staršev, ki so jih deležni tudi otroci. Izkušnje namreč kažejo, da lahko s pravilno skrbjo za zobe preprečimo njihovo obolevanje. Zdravje zob in ustne votline naših najmlajših je pomembno za razvoj in zdravje zob, žvekalnega aparata in splošnega zdravja. Zdravi mlečni zobje omogočajo izrast zdravih stalnih zob, s tem pa srečnejše in kvalitetnejše preživljanje otroštva.
Otroci z okvarjenimi in ne zdravljenimi zobmi težko grizejo in žvečijo hrano, si težko umivajo zobe, imajo slab ustni zadah in izgled ter trpijo hude bolečine. Strah pred zobozdravnikom, ki je najpogosteje posledica nujnih zobozdravniških posegov na bolečih in pogosto gnojnih zobeh, ki kvarno delujejo tudi na druge organe v telesu, pa le še sklene krog, ki ga je tudi pozneje v življenju brez težav in stresov težko premagati.
V življenju zraste 20 mlečnih in 32 stalnih zob. Zobje imajo pomembno vlogo pri grizenju in žvečenju hrane, pravilnem oblikovanju glasov, dihanju in ne nazadnje pri estetskem izgledu ter oblikovanju osebnosti kot celote. Mlečni zobje poleg tega ohranjajo prostor stalnim zobem in jim s tem omogočajo pravilno izraščanje. Zobje bodo sposobni dovolj dolgo in dobro opravljati svoje naloge ter nam bodo v zadovoljstvo in ponos le, če bomo za njih primerno skrbeli in jih redno negovali. Lepi in urejeni zobje pritegnejo marsikateri pogled. Človekovo urejenost večkrat sodimo prav po izgledu in urejenosti zob, kjer se odražajo dobre in tudi slabe navade posameznika.
Ker so zobje vsakodnevno izpostavljeni škodljivim vplivom okolja, kot so sladka, mehka, lepljiva hrana, mikroorganizmi v zobnih oblogah in kisline, je za zagotavljanje pravilnega razvoja in zdravja zob poglavitnega pomena preventiva. Danes poznamo na znanstvenih dokazih temelječe, dokaj preproste in učinkovite preventivne ukrepe, s katerimi je mogoče zaščititi zobe in ustno votlino pred obolevanjem. Ob njihovi redni in pravilni uporabi lahko uspešno preprečimo nastanek zobne gnilobe ter obolenja obzobnih tkiv ter njune posledice, ki so najpogostejši razlogi za prezgodnjo izgubo mlečnih in stalnih zob.
Med uspešne dejavnosti, ki jih je dobro čim prej vključiti v svoj in v življenjski slog svojih otrok, sodijo:

  • uživanje zdrave in uravnotežene prehrane: kakovostna in raznolika prehrana, ki vsebuje dovolj polnozrnatih žit, sveže sezonske zelenjave in sadja je pomembna tudi za dobro izgradnjo in razvoj zob ter čeljusti; grizenje in žvečenje čvrste hrane pa predstavlja zaščito proti kariesu;
  • kontroliran in zmanjšan vnos enostavnih ogljikovih hidratov, predvsem saharoze: pomembno je zmanjševanje pogostosti in količine uživanja sladkarij in sladkih pijač; občasno uživanje le-teh naj bo del rednega obroka hrane, najbolje kosila; izkazovanju pozornosti; nagrajevanju in obdarovanju otrok s sladkarijami se moramo izogibati;
  • izvajanje redne in temeljite ustne higiene: uporaba starosti primerne zobne ščetke; pri uporabi zobne paste s fluorjem pri predšolskih otrocih je potrebno upoštevati navodila zobozdravnika o količini in koncentraciji fluorja v njej; ščetkanje zob od dlesni proti zobu dvakrat dnevno tudi svojim predšolskim otrokom; uporaba zobne nitke tam, kjer je tesno stanje zob;
  • redni obiski zobozdravnika omogočajo pravočasno izvajanje preventivnih ukrepov na zobeh, kot so premazi, zalivanje fisur itn., hkrati pa omogočajo zgodnje odkrivanje in uspešno zdravljenje bolezni brez nepotrebnih bolečin;
  • zobozdravstvena vzgoja pa je tisti temeljni preventivi ukrep, s katerim izobražujemo, osveščamo, motiviramo in usposabljamo posameznike ter družbo, da bi zgoraj naštete dejavnosti čim prej postale avtomatizirane in trajne navade naših družin ter otrok skozi celotno življenjsko obdobje.

Da bi bila zdravstveno vzgojna prizadevanja uspešna, je pomembno, da z izvajanjem pričnemo dovolj zgodaj, da v njo vključimo čim več ljudi in da jo izvajamo sistematično ter nepretrgano. Prizadevamo si, da bi v proces aktivnega učenja in usposabljanja za ohranjanje zdravja zajeli čim več otrok od najnežnejšega obdobja dalje in tudi tiste, ki se z otroki vsakodnevno srečujejo in imajo na njihove navade največji vpliv. To so starši, vzgojitelji in učitelji. Zato je zobozdravstvena vzgoja prodrla tudi v vrtce in šole.

NAŠ DOJENČEK JE BREZ STEKLENIČKE

Skrb za zobe se prične že v času nosečnosti, ko bodoča mati z ustrezno prehrano ter urejenimi lastnimi zobmi pomembno vpliva na kvaliteto in zdravje zob svojega otroka. Starši z rednim ponavljanjem določenih opravil pri negi, hranjenju in ljubkovanju že v času dojenčka ščitijo otrokove zobe, hkrati pa oblikujejo rutino, ki se je otrok navadi in jo začne kmalu tudi posnemati. Že v prvih mesecih otrokovega življenja lahko starši postavimo temelje za oblikovanje prvih zdravju in zobem koristnih prehrambnih in higienskih navad, in sicer:

  • z izbiro dojenja kot edinega načina prehranjevanja dojenčka do šestega meseca;
  • s postopnim uvajanjem dodatne, mešane in uravnotežene prehrane po žlički, brez nepotrebnega dodajanja sladkorja;
  • z uvajanjem surovega sadja in zelenjave kot glavnih dodatkov podaljšanemu dojenju brez »miksanja«;
  • z izogibanjem hranjenja in pitja sladkih pijač po steklenički, še posebej ponoči, kar je pogosto razlog za hudo prizadetost otrok zaradi »steklenične gnilobe«;
  • z izbiro pitja vode ali nesladkanega čaja po žlički ali lončku, ki sta najbolj zdrava načina gašenja žeje;
  • s skrbnim pričetkom rednega ščetkanja že prvega izraščajočega zobka;
  • z uporabo otrokovi starosti prilagojene količine zobne paste, pri kateri moramo biti vse do šestega leta otrokove starosti še posebej pozorni na koncentracijo fluorja v njej.

Zato je pomembno, da se bodoči starši že v materinski šoli seznanijo z ustreznimi negovalnimi ukrepi za svoje bodoče otroke. To znanje skupaj s svetovanjem pridobivajo tudi ob rednih zobozdravniških pregledih, kamor lahko svojega dojenčka prvič odpeljejo pri šestih mesecih oziroma enem letu starosti.

VRTEC JE POMEMBEN DEJAVNIK

Za uspešno varovanje zdravja je pomembno povezovanje zdravstvenih organizacij z mrežo vrtcev in šol, kar omogoča tudi opredelitev skrbi za zdravje kot ene osrednjih medpodročnih dejavnosti v nacionalnem Kurikulumu za vrtce. Pri izvajanju zobozdravstvene vzgoje predšolskih otrok zdravstveni delavci v Sloveniji tesno sodelujemo z vrtci. Vrtec je institucija, kamor je pri nas vključena večina otrok v zgodnjem otroštvu. Otroci v starosti od enega do šestega leta v njem preživijo tudi po osem in več ur dnevno. Čas, preživet v vrtcu, je pomemben del vsakdanjika naših otrok ravno v obdobju, ko je njihov razvoj najintenzivnejši in tudi najprimernejši za postopno oblikovanje trajnih navad (ali škodljivih razvad). Navade, ki jih otrok pridobi v zgodnjem obdobju svojega življenja, se pogosto ohranijo in pomembno vplivajo na njegove navade v odrasli dobi
Za večino otrok vrtec predstavlja varno okolje, kjer obkroženi s svojimi prijatelji z lahkoto in radovednostjo sprejmejo tudi zunanje obiskovalce. Zato ima organiziranje in izvajanje zobozdravstvene vzgoje v vrtcu številne prednosti tako pri neposrednem delu z otroki kot za to, da s svojo dejavnostjo vplivamo na vrednote in stališča vzgojiteljic in drugih delavcev vrtca ter jih pritegnemo k sodelovanju. S tem aktivno vplivamo na oblikovanje dnevne rutine v vrtcu, ki se odraža v drugačnem, bolj zdravem praznovanju rojstnih dni, pitju nesladkanih čajev po skodelici, temeljitejšem grizenju kruhove skorjice, umivanju zob itn.. Osveščene vzgojiteljice lahko predstavljajo tudi pomemben most pri prenosu informacij in naših priporočil tudi na tiste starše, ki se drugih organiziranih zobozdravstveno vzgojnih dejavnosti ne udeležujejo.
Na osveščenost in pripravljenost staršev za redno in pravilno izvajanje skrbi za otrokove zobe vplivamo s posredovanjem zdravstveno-vzgojnih materialov ter s predavanji in delavnicami, ki jih v ta namen organiziramo v zdravstvenih domovih, lokalnih skupnostih in vrtcih. Starše poskušamo še posebej opozoriti na zobem škodljive dejavnike, kot so sladkarije, uživanje kašic in druge razvade, na pomen ohranjanja zdravja mlečnih zob, za kar otroci potrebujejo njihovo vsakodnevno pomoč tudi pri izvajanju ustne higiene, na pomen pravilne izbire ter uporabe zobnih pripomočkov in preparatov ter na potreben obisk zobozdravnika vsaj dvakrat na leto. Posebne nege so v tem obdobju potrebni izraščajoči prvi stalni kočniki (šestice), ki lahko neopaženo izrastejo že okoli petega leta.
Glavnino našega zdravstveno vzgojnega dela in prizadevanj v vrtcu predstavlja neposredno delo z otroki. Izvajamo ga v skupinah od tretjega leta dalje. Končni cilj našega dela je otroke čim hitreje motivirati in usposobiti za samostojno in pravilno skrb za zobe ter ustno votlino, da bodo lahko ohranili zdrave in lepe nasmehe skozi vse življenje.
Zaradi vzgojnih zakonitosti ter intenzivnega psihofizičnega razvoja otrok v zgodnjem otroštvu se temu cilju približujemo postopoma. Konkretni cilji, metode in oblike dela so različni in jih prilagajamo glede na značilnosti otrok v posameznem starostnem obdobju ter glede na individualne posebnosti posameznih otrok.

METODE DELA

Pri mlajših predšolskih otrocih (do četrtega leta starosti) je naš cilj predvsem, da z otroki ustvarimo čim tesnejšo vez in da naše druženje na njih pusti močan vtis. Da bi pritegnili njihovo pozornost, si pomagamo z različnimi zobnimi modeli, s pomočjo katerih spoznavamo zobe in izdelujemo zobne odtise, z zobno lutko, ki ji temeljito oščetkamo zobe, s pravljicami, ki izpostavijo pomen skrbi za zdrave zobe, ter s slikami, ki nam pomagajo videti nevidne in škodljive bakterije. Opazujemo se v ogledalu, si ogledujemo zobe in se trudimo, da bi jih očistili (od zgoraj navzdol). Poskrbimo za ščetko, ki jo dobro umijemo in primerno shranimo. Otroke motiviramo, da jo uporabijo tudi doma skupaj z mamico in očkom.
Starejšim predšolskim otrokom s pomočjo slik, diapozitivov, učno vzgojnih gradiv, knjig, zobnih modelov in instrumentov, razgovorov ter odgovorov na vprašanja posredujemo osnovna znanja o pomenu zob, njihovem zdravju, izraščanju in obolevanju, o pomenu dobrega žvečenja zdrave hrane, manj pogostem in manj škodljivem uživanju sladkarij in potrebi po rednem menjanju ščetk in obiskih zobozdravnika. Njihovo znanje in izkušnje nadgradimo, jih na njim razumljiv in zanimiv način oblikujemo v zgodbo z jasnimi cilji, ki bodo pripeljali do boljšega razumevanja in večje želje po dejavnem odnosu do svojega zdravja. S simbolno igro vlog z zobnimi lutkami jim približamo in omogočimo doživljanje lika in dela zobozdravnika, starša in otroka. Z navezovanjem na pogovore, ki pri tem nastanejo, zmanjšujemo strah pred zobozdravnikom. S prikazom in praktičnim učenjem jim pomagamo pri osvajanju spretnosti in veščin, ki jih potrebujejo za pravilno umivanje rok in ščetkanje zob, ter jih motiviramo za redno, vsakodnevno skrb tudi doma.
Del naše dejavnosti je tudi priprava didaktičnih pripomočkov in učno-vzgojnih gradiv, brez katerih bi bilo nemogoče tematiko zobozdravstvene vzgoje učinkovito povezati z otrokovo igro, ter priprava zloženk za otroke in starše, v katerih jih seznanimo z osnovnimi vsebinami in pomenom zaščitnih ukrepov za varovanje zob in zdravja.
Ni naključje, da je naslov ene od zloženk geslo: Lepo je skupaj z mamico in očkom skrbeti za zobe! Skrb za zdravje je namreč naravnanost, ki zahteva vzajemno delovanje različnih institucij, predvsem pa odraslih in otrok, saj smo odrasli vzor življenjskih navad, poleg tega pa si večina otrok še v prvih razredih osnovne šole ni sposobna samostojno dovolj temeljito odstraniti oblog s svojih zob. Zato jim moramo priskočiti na pomoč starši.

Mojca Kroflič, prof. pedagogike,
Zdravstveni dom Ljubljana, enota Moste – Polje
Banner Kronoterm

Banner Pulz

Več revij