Iskalci zaposlitve s statusom invalida se lahko v Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu URI Soča vključujejo tudi v storitve zaposlitvene rehabilitacije, v katere jih napotuje Zavod republike Slovenije za zaposlovanje. V ljubljanski enoti Centra za poklicno rehabilitacijo se te storitve izvajajo pod skupnim imenom »Nova pot«. Program temelji na celostni timski obravnavi, aktivni udeležbi in krepitvi moči uporabnikov ter razvoju delovnih izkušenj z usposabljanjem v konkretnem delovnem okolju. Izidi »Nove poti« kažejo ne le na visok delež izhodov v zaposlitev, temveč tudi izboljšano notranjo moč in kakovost življenja uporabnikov. The University Rehabilitation Institute of the Republic of Slovenia provides also vocational rehabilitation services for people with disabilities. They are referred to the program by the employment service. In the Ljubljana department of the Vocational Rehabilitation Centre the vocational rehabilitation programme is called »The New Path«. The interdisciplinary team approach aims at active participation and empowerment of persons with disabilities. The development of work experiences and employment possibilities is based on the on-the-job training in a real work environment. The results of »The New Path« show not only a high proportion of outcomes in employment, but also an increase in empowerment and quality of life of service users. 4

Po »Novi poti« do zaposlitve invalidov


Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije – Soča (URI Soča) kot osrednja slovenska rehabilitacijska ustanova v okviru celostnega pristopa izvaja tudi programe poklicne in zaposlitvene rehabilitacije. Te programe zagotavlja v okviru Centra za poklicno rehabilitacijo (CPR) s službama v Ljubljani in Mariboru ter enotama na Ptuju in v Murski Soboti. Poklicna rehabilitacija se v URI Soča v različnih oblikah izvaja že od njegove ustanovitve leta 1954, v sedanji obliki v okviru Centra za poklicno rehabilitacijo pa poteka od leta 1984. V programe CPR osebe napotujejo osebni zdravniki v okviru celostne rehabilitacijske ocene in obravnave v procesu vračanja na delo, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) v postopku poklicne rehabilitacije delovnih invalidov ter Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ) v procesu zaposlitvene rehabilitacije brezposelnih invalidov. V članku se bomo osredotočili na predstavitev programa zaposlitvene rehabilitacije (ZR) za brezposelne invalide, ki se pod imenom »Nova pot« od leta 1998 izvaja v ljubljanski enoti CPR. Razvit je bil kot odziv na naraščajoče potrebe brezposelnih invalidov po ukrepih, ki bi jim omogočili vključevanje v zaposlitev skladno z njihovimi potrebami, interesi in zmožnostmi. Od leta 2006 se program izvaja v okviru pravice do zaposlitvene rehabilitacije preko ZRSZ, ki jo brezposelni pridobijo po Zakonu o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (ZZRZI). Strokovni timi CPR pa delujejo v okviru nacionalne mreže izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije na osnovi podeljene koncesije Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Za program zaposlitvene rehabilitacije se v CPR Ljubljana za obdobje 2014–2020 financira 1,4 tima, kar letno omogoča vključitev povprečno 165 oseb, 85 v ocenjevalno in 80 v rehabilitacijsko obravnavo (»Novo pot«). Mreža izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije sicer omogoča dostop do zaposlitvene rehabilitacije brezposelnim invalidom preko ZRSZ po celotni Sloveniji, v skupnem obsegu 18 timov.

PROGRAM »NOVA POT«

Ciljne skupine uporabnikov, ki jih ZRSZ napotuje v zaposlitveno rehabilitacijo v okviru programa »Nova pot«, so prvenstveno osebe z gibalno oviranostjo zaradi različnih vzrokov, osebe s prirojenimi in pridobljenimi možganskimi poškodbami, nevrološkimi obolenji, z motnjo v duševnem in telesnem razvoju, z okvaro endokrinega sistema ter slepe in slabovidne osebe. V zadnjem obdobju pa se povečuje število napotitev oseb s težavami v duševnem zdravju.
Celostno obravnavo v okviru zaposlitvene rehabilitacije že od začetkov URI Soča izvaja interdisciplinarni strokovni tim, ki ga sestavljajo: zdravnik (specialist medicine dela, prometa in športa), psiholog (po potrebi specialist klinične psihologije), socialni delavec, delovni terapevt in rehabilitacijski tehnolog. Od leta 2006, odkar ima URI Soča koncesijo za izvajanje zaposlitvene rehabilitacije slepih in slabovidnih, pa je stalni pogodbeni član tima »Nove poti« tudi tiflopedagog. Obravnava poteka po individualnem programu, ki temelji na ugotovitvah rehabilitacijske ocenjevalne obravnave, v kateri strokovni delavci skupaj z invalidom opredelimo tako področja težav kot možnosti za poklicno oz. zaposlitveno rehabilitacijo, usmerjeno v zaposlitev.
Podporo in povezanost obravnave posameznih uporabnikov strokovni delavci zagotavljamo s pristopom »vodenja primerov«. Ta pristop pomeni, da celoten proces rehabilitacije posameznih uporabnikov, vključno s stiki z delodajalci, vodi in usklajuje en strokovni delavec, ki po potrebi vključuje druge člane tima. Na ta način se uporabnik z različnimi vprašanji obrača le na eno osebo, ki poskrbi za odgovore in rešitve na ravni tima. Ključne odločitve se vedno tehtajo in sprejemajo z uporabnikom in na sestankih, na katerih redno sodelujejo tudi rehabilitacijski svetovalci ZRSZ.
Proces ZR v okviru »Nove poti« obsega vse aktivnosti, ki posameznikom omogočajo, da v skladu s svojimi interesi spoznavajo in razvijajo lastne zmožnosti in poklicne cilje ter pridobivajo različna znanja in spretnosti, pomembne za iskanje dela, njegovo izvajanje in zadržanje, pa tudi napredovanje na poklicni poti. Pogosto je treba uporabnikom v začetnem obdobju pomagati pri vzpostavljanju osnovnih življenjskih navad in spretnosti, da lahko na primer redno in pravočasno prihajajo v program, v njem vztrajajo in sodelujejo z drugimi ljudmi. Mnogi uporabniki po daljšem obdobju neuspešnega čakanja in poskusov zaposlitve namreč ne verjamejo ali zaupajo več v svoje sposobnosti in tudi v to, da se bodo kdaj zaposlili. To doživljanje, razmišljanje in počutje je najbolje opisal eden od udeležencev programa v okviru ene od skupinskih aktivnosti v delovni terapiji – priprave glasila programa »Nova pot«:


Nova pot zveni zapeljivo, diši po avanturi. Človeka spreleti srh vznemirjenja pa tudi negotovost, ko stopi nanjo. Želi si spremembe, obenem pa se je tudi boji. Ne vemo, kaj nam bo prinesla. Radost ali žalost? Vzpon ali padec? Na začetku je silno težko. Prava muka. Poleg vseh pomanjkljivosti, ki pridejo do izraza, ko je treba sprejeti novo delo, se učiti novih stvari, pride do izraza tudi duševni odpor do spremembe.


Obravnava poteka tako v individualnih kot skupinskih oblikah, v obliki terapevtskih aktivnosti, svetovanj in podpore ter izkustvenega učenja delovnih in socialnih spretnosti skozi različna dela, vse ob omogočanju in vzpodbujanju čim bolj aktivne vloge samih uporabnikov. V začetnem obdobju postavljanja ciljev in iskanja možnosti za vključitev v delo se uporabniki v večji meri vključujejo v skupinske oblike dela. Te običajno potekajo ob sredah in vključujejo tematske skupine, skupine za iskanje delodajalcev ter psihološke skupine. Tematske skupine so namenjene predvsem krepitvi moči ter pridobivanju novih znanj in spretnosti na različnih področjih. Socialna delavka predstavi pomembno zakonodajo ter pravice in možnosti zaposlovanja invalidov, ki osebam omogočajo in olajšajo odločanje in postavljanje svojih poklicnih ciljev. S psihologinjo se uporabniki učijo spoznavati sebe, svoje prednosti in šibke točke ter se bolje spopadati s svojimi občutki in pričakovanji okolja. Delovne terapevtke uporabnikom omogočajo izraziti svoje sposobnosti in talente skozi skupinske naloge, kot je na primer priprava časopisa, koncerta ali predstavitve svojega konjička. Z zdravnico pa imajo možnost bolje razumeti pomen različnih zdravstvenih omejitev za njihovo življenje in delo. V skupinah za iskanje delodajalcev, ki sledijo tematskim, uporabniki s socialnima delavkama in ob podpori javne delavke skupaj pregledujejo trg dela, tehtajo možnosti in se skupaj odločajo o tem, ali bi bilo s posameznimi delodajalci smiselno vzpostaviti stik. Uporabniki ob podpori pripravijo življenjepis in vlogo, po potrebi pa delodajalca sami ali ob podpori tudi pokličejo. Dan se zaključi s psihološko skupino, v kateri imajo uporabniki možnost izraziti svoja občutja v zaupnem in podpornem okolju. V skupinske aktivnosti se hkrati vključuje od 6 do 12 oseb, ki se na ta način bolje spoznajo in si z različnimi življenjskimi izkušnjami tudi medsebojno pomagajo in se vzpodbujajo.

CILJ PROGRAMA

Osrednja aktivnost in cilj programa Nova pot je vključenost v delo – pri mnogih najprej v okviru rehabilitacijskih delavnic in delovne terapije URI Soča, kakor hitro je mogoče, pa pri konkretnih delodajalcih. Strokovni tim pri tem izhaja iz strokovnega stališča, da je mogoče pomembne spremembe v prepričanju in funkcioniranju ljudi doseči preko omogočanja izkušnje uspeha ob postopnem predstavljanju zahtev, ki so v skladu z njihovimi zmožnostmi ter vrednotami in interesi. Možnost usposabljanja pri konkretnih delodajalcih od leta 2006 omogoča ZZRZI. Oblikovanje, širjenje in negovanje mreže delodajalcev je tako ena od najpomembnejših dejavnosti tima, saj delodajalci predstavljajo ključ do rešitve zaposlitvenih težav. V usposabljanje k delodajalcem se uporabniki vključujejo na osnovi možnosti na trgu dela, njihovih zmožnosti, izobrazbe, interesov, analize zahtev in potreb po prilagoditvi delovnega mesta. Pri iskanju možnosti se strokovni delavci in uporabniki sami obračamo na vse vrste delodajalcev v javnem in realnem sektorju, vključno z invalidskimi podjetji in zaposlitvenimi centri. Pri zaposlovanju invalidov ne govorimo več o delovnih mestih za invalide, ta so v zadnjih 20 letih povsem izginila. Ko vzpostavljamo stik z delodajalci, govorimo predvsem o znanjih, zmožnosti in motivaciji invalidov za delo ter o podpori strokovnega tima v procesu usposabljanja. Z delodajalci imamo vsa leta zelo dobre izkušnje in sodelovanje, ki se kažejo v stalnem odpiranju novih možnosti – za vsakega uporabnika posebej. Od 48 uporabnikov, kolikor jih je trenutno vključenih v ZR v okviru »Nove poti«, jih je na primer 27 vključenih v usposabljanje pri 20 različnih delodajalcih. Usposabljajo se na širokem naboru delovnih mest na različnih ravneh izobrazbe, kot so fotokopiranje, zagotavljanje učne pomoči, pomoč v kuhinji, pomoč pri strežbi, družabništvo v domu upokojencev, računalniška podpora, delo v klicnem centru, vodenje skupin za samopomoč, pomoč v čistilnici, knjižnici … Za dve osebi, ki sta slepi, smo na delovno mesto v času usposabljanja posodili prilagojeno opremo – Braillovo vrstico in računalnik s potrebno programsko podporo. Gospod, ki ob fotokopiranju ne more in ne sme dlje časa stati, uporablja prilagojen stol. Vedno poskušamo najti rešitve, tudi v načinu dela, prilagajanju delovnega časa ali dodatni podpori, ki bi kar v največji meri zmanjšale vpliv omejitev in povečale možnosti za zaposlitev.

SPODBUDE IN OLAJŠAVE ZA DELODAJALCE

Pomemben prispevek k zaposlovanju invalidov pa prinesejo tudi vzpodbude in olajšave, ki jih delodajalcem zagotavlja država in vključujejo predvsem subvencijo plače v primeru zmanjšane učinkovitosti, plačilo podpornih storitev, prilagoditev delovnega okolja in opreme za delo ter oprostitev plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Nenazadnje zaposlitev invalida prispeva k izpolnjevanju kvote, v primeru preseganja le-te pa prinaša tudi nagrado.
Ker je težišče zaposlitvene rehabilitacije na omogočanju delovne izkušnje s ciljem zaposlitve v delovnem okolju, to pomeni, da so tudi strokovni delavci kot vodje primerov nenehno v stiku z delodajalci pri omogočanju ključnih izkušenj uporabnikom tako z delom kot tudi v stikih ter odnosih s sodelavci in predpostavljenimi. Tovrstno usposabljanje lahko traja več mesecev, pri osebah z večjimi težavami tudi do dve leti. Izkušnje in raziskave na tem področju namreč kažejo, da je vključevanje oseb z invalidnostjo v delo, zlasti po obdobju dolgotrajne brezposelnosti, lahko zelo dolgotrajen, predvsem pa zelo individualen proces. Izkušnje programa »Nova pot« so, da se ob postopnem povečevanju zahtev, prilagoditvah delovnega okolja in pripomočkov za delo, usklajevanju pričakovanj delodajalca in rehabilitandovih zmožnosti ter interesov tudi osebe z velikimi ovirami in težavami zaradi invalidnosti lahko z različno ravnjo podpore zaposlijo v običajnem okolju, v invalidskem podjetju ali zaposlitvenem centru. Pri uporabnikih, pri katerih se po merilih, kot jih opredeljuje zakonodaja, ugotavlja nezaposljivost, pa si strokovni delavci prizadevamo, da jim omogočimo ohranjanje pridobljene ravni funkcioniranja in kakovosti življenja v programih socialne vključenosti. Prizadevamo si, da je delež teh oseb čim manjši. Kratek pregled izhodov iz zaposlitvene rehabilitacije v letu 2016 pokaže, da se je od 43 oseb, ki so zaključile »Novo pot«, skoraj tri četrtine (72 %) zaposlilo, predloga za oceno nezaposljivosti pa sta bila le 2 (5 %). Med zaposlitvami jih je večina v običajnem delovnem okolju brez podpore in z njo oz. s prilagoditvami, sledijo zaposlitve v javnih delih, šele nato v invalidskih podjetjih in zaposlitvenih centrih.

IZBOLJŠUJEMO ZAPOSLJIVOST

Pri vsakem uporabniku je program »Nova pot« usmerjen v čim bolj ugodno rešitev zaposlitvene situacije, če je le mogoče, v zaposlitev. Izidi zaposlitvene rehabilitacije pa niso odvisni le od strokovnih aktivnosti, temveč tudi od več drugih dejavnikov. Po izkušnjah strokovnega tima so to v prvi vrsti stopnja ovir in težav, povezanih z invalidnostjo, dosedanje življenjske in zaposlitvene izkušnje uporabnikov, zakonodaja ter možnosti na trgu dela. Poudariti velja, da poleg najbolj želenega izida – zaposlitve – prihaja do pomembnih pozitivnih sprememb v življenju uporabnikov, ki so tudi posledica in cilj sodelovanja v programu »Nova pot«. Z usmerjenimi raziskavami ugotavljamo, da sta to predvsem izboljšana kakovost življenja in notranja moč uporabnikov. Tako od leta 2010, odkar sistematično merimo vpliv zaposlitvene rehabilitacije na doživljanje kakovosti življenja z vprašalnikom, spoznavamo, da velik del uporabnikov doživlja, da program »Nova pot« izboljšuje njihovo zaposljivost ter omogoča osebni razvoj, socialno vključenost in boljše počutje. Naslednji pomemben cilj programa »Nova pot« je krepitev notranje moči uporabnikov ne le za delo, temveč tudi za siceršnje bolj učinkovito spopadanje z življenjskimi težavami in izzivi v prihodnosti. Rezultati raziskave, v kateri smo strokovni delavci z vprašalnikom »Vrij Baan« merili spremembe v notranji moči uporabnikov, vključenih v »Novo pot« v letih od 2011 do 2013, prav tako potrjujejo, da uporabniki ob zaključku programa v večji meri kot na začetku čutijo, da so njihovo delo in cilji pomembni in smiselni, da njihove odločitve vplivajo na želene spremembe v življenju, da bolje sodelujejo v skupini, da v večji meri sami odločajo o sebi, lažje sprejemajo svoje ovire in omejitve ter se čutijo bolj učinkovite v izvajanju nalog. Še lepše je to izrazil uporabnik:


Pa vendar se učimo in napredujemo. Sprva težko, potem vedno lažje. Odkrivamo, da smo sposobni narediti več in bolje, kot smo mislili. S tem se izboljšuje tudi naša podoba o samem sebi, kar ima za posledico večjo stabilnost. Uspeh prinese občutek zadoščenja. Zmorem, pravijo obrazi okoli mene in v njih sije zadovoljstvo.


Nekega dne človek ves presenečen ugotovi, da gre rad na delo. Ugotovi, da mu to ne predstavlja več muke, pač pa izziv. Želi si ustvarjati, želi si sodelovati v delovnem procesu. To je prelomni trenutek. In do tu naprej nas naša pot vodi samo še navzgor, v končno osmislitev našega življenja.

mag. Andreja Švajger, dipl.del.ter.,
vodja tima za zaposlitveno rehabilitacijo
v Centru za poklicno rehabilitacijo Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituda RS- Soča
Literatura
  1. Uršič C., Vidmar J., Fatur-Videtič A., Švajger A., Tabaj A. Poklicna in zaposlitvena rehabilitacija. V: Hočevar F. ur. Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije – Soča 60 let. Ljubljana, 2014: 277–323.
  2. Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov – ZZRZI-C, Uradni list RS, št. 87/2011. https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/105676
  3. Standardi storitev zaposlitvene rehabilitacije. Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije – Soča, Ljubljana, 2012. http://www.irrs.si/f/docs/Razvojni_center_za_zaposlitveno_rehabilitacijo/Standardi_storitev_ZR-dopolnjena_izdaj?irrs_admin=vl8v2dbfi42jotsqos2gf2uca6
  4. Mreža izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije za obdobje 2014–2020. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, 2013. http://www.mddsz.gov.si/fileadmin/mddsz.gov.si/pageuploads/dokumenti__pdf/invalidi_vzv/Mreza_izvajalcev_ZR_2014-2020.pdf
  5. Švajger A., Denša A., Bandel T.. Uporabnost vprašalnika o notranji moči Vrij Baan v programu zaposlitvene rehabilitacije. Rehabilitacija, 2013, letn. 12, št. 2, str. 29–38. http://ibmi.mf.uni-lj.si/rehabilitacija/vsebina/Rehabilitacija_2013_No2_p029-038.pdf
  6. Bandel T. Ali je merjenje kakovosti življenja ustrezen kazalnik učinkovitosti zaposlitvene rehabilitacije? Rehabilitacija, 2015, letn. 14, supl. 1, str. 94–103. http://ibmi.mf.uni-lj.si/rehabilitacija/vsebina/Rehabilitacija_2015_S1_p094-103.pdf
Banner Kronoterm

Banner Pulz

Več revij