Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Statistika DiRROS
A+ | A- | SLO | ENG


Največkrat ogledana gradiva tedna (zadnjih 7 dni).

1.
Handbook for learning and play in the forest
0

Ključne besede: forest pedagogy
Objavljeno: 23.06.2017; Ogledov: 8067; Prenosov: 632
.pdf Celotno besedilo
Ogledov v tednu: 69

2.
Uporabnost slikovno preiskovalnih metod pri določanju HPV statusa karcinomov glave in vratu
Katarina Šurlan Popović, Cene Jerele, 2018

Opis: Karcinomi glave in vratu predstavljajo pomemben zdravstveni problem in so šesti najpogostejši karcinom na svetu. Okoli 90 % karcinomov glave in vratu je ploščatoceličnih karcinomov, ki predstavljajo globalno letno incidenco okoli 650.000, v Sloveniji pa okoli 440 primerov (2015). V zadnjih desetletjih strmo raste incidenca karcinomov orofarinksa. Vzrok je epidemija okužb s humanim papiloma virusom (HPV), visokorizični tip 16 izoliramo kar iz 40–60 % ploščatoceličnih karcinomov orofarinksa. Bolniki s HPV-pozitivnimi PCKGV imajo občutno boljše preživetje in odzivnost na zdravljenje v primerjavi s HPV-negativnimi, zaradi česar je postalo določanje HPV statusa karcinoma ključno pri načrtovanju zdravljenja in napovedi preživetja. Trenutni zlati standard za dokaz HPV predstavlja pomnoževanje virusne RNA z verižno reakcijo s polimerazo, čedalje večjo veljavo pa dobivajo tudi radiološke slikovno preiskovalne metode. Zaenkrat izključno s pomočjo tovrstnih metod ne moremo rutinsko razlikovati med HPV-pozitivnimi in HPV-negativnimi karcinomi. Kljub temu pa raziskave kažejo na specifične, tudi radiološke lastnosti HPV-pozitivnih karcinomov, ki jih poleg rezultatov ostalih preiskav lahko uporabimo pri določanju HPV statusa. Vrednotimo tako primarni karcinom kot zasevke v bezgavkah. Primarni HPV-pozitivni karcinomi so v primerjavi s HPV-negativnimi običajno manjši, bolje zamejeni, metabolno manj aktivni in z manj nekrozami ter ulceracijami. Značilno se pojavljajo v tonzilarni regiji in na bazi jezika. Zasevki v bezgavkah so pri HPV-pozitivnih karcinomih zgodnejši in pogostejši kot pri HPV-negativnih, poleg tega imajo pogosteje cističen videz.
Ključne besede: karcinom glave in vratu, ploščatocelični karcinom orofarinksa, humani papiloma virus, HPV, radiološke značilnosti, slikovno preiskovalne metode
Objavljeno: 07.02.2019; Ogledov: 631; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo
Ogledov v tednu: 43

3.
Acta Silvae et Ligni
2014

Opis: Spletna stran revije: http://www.forestry.bf.uni-lj.si/index.html?language=slo
Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 2736; Prenosov: 13
Ogledov v tednu: 43

4.
Vita : zdravstvenovzgojna revija
0

Objavljeno: 07.03.2019; Ogledov: 403; Prenosov: 2
URL Celotno besedilo
Ogledov v tednu: 34

5.
6.
Onkologija : strokovni časopis za zdravnike
1997

Opis: Dvojno slepo recenzirana revija, ki izhaja dvakrat letno, je bila ustanovljena leta 1997. Revija Onkologija je odprtodostopna revija in izhaja v skladu s pogoji licence Creative Commons Attribution CC-BY 4.0. Revija objavlja izvirne in pregledne strokovno-znanstvene članke, predstavitve kliničnih primerov, poročila in klinične smernice v slovenskem jeziku. Naslovi, povzetki in ključne besede prispevkov so prevedeni v angleščino. Namenjena je hitremu pretoku znanja v vsakdanjo onkološko prakso. Kot multidisciplinaren časopis teoretično in praktično obravnava različna področja onkologije, zlasti primarno in sekundarno preventivo malignih tumorjev, njihovo zgodnje odkrivanje ter zdravljenje, rehabilitacijo in paliacijo pri onkoloških bolnikih, pa tudi socialne in etične probleme. S strokovno pregledanimi prispevki revija ozavešča klinične zdravnike in jih seznanja z najnovejšimi informacijami in glavnimi smernicami razvoja njihove stroke. Tako omogoča globlje razumevanje in boljšo prakso na ravni vsakodnevnega strokovnega zdravniškega dela. Z izdajo člankov v slovenskem jeziku ima revija ključno vlogo pri razvoju in bogatitvi slovenske medicinske terminologije.
Ključne besede: onkologija, novotvorbe, radiologija, paliativna medicina, terapija z zdravili, metastaze, onkološka epidemiologija
Objavljeno: 14.03.2018; Ogledov: 2651; Prenosov: 19
URL Celotno besedilo
Ogledov v tednu: 27

7.
Razvoj in implementacija orodja za določanje individualne ogroženosti z rakom dojk v slovenski populaciji
Mateja Krajc, Vesna Zadnik, 2018

Opis: Danes poznamo različne matematične modele za izračunavanje individualne ogroženosti za raka dojk. Trenutno je kot najbolj dosleden model razpoznan Tyrer-Cuzickov algoritem vključen v program IBIS. V Sloveniji smo v okviru Ciljnega raziskovalnega projekta Razvoj in implementacija orodja za določanje individualne ogroženosti za rakom dojk v slovenski populaciji, ki ga izvajamo na Onkološkem inštitutu Ljubljana, razvili program S-IBIS, ki je namenjen izračunavanju individualne ogroženosti za raka dojk slovenskih žensk. Gre za prilagoditev programa IBIS, kjer je v izračunih uporabljena slovenska generacijsko specifična populacijska ogroženost za raka dojk. Slovenski IBIS (S-IBIS) je pripravljen za uporabo v slovenskem zdravstvenem sistemu in omogoča z dokazi podprto razvrščanje asimptomatske posameznice v skupino splošno, zmerno in visoko ogroženih za raka dojk. Kot mejo za uvrstitev Slovenke stare 25 let med zmerno ogrožene za rakom dojk predlagamo vrednost doživljenjskega tveganja izračunanega s programom S-IBIS 16 ali več odstotkov, podane pa so tudi mejne vrednosti na podlagi deset-letne ogroženosti. V primerjavi z današnjim sistemom, ko Pravilnik za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni opredeljuje bolj ogrožene ženske samo na podlagi nekaj zelo ohlapnih kvalitativnih kriterijev, je možno s programom S-IBIS asimptomaske ženske v skupine ogroženosti razvrstiti na podlagi individualnih numeričnih kriterijev. Pilotno preizkušanje programa v Centrih za bolezni dojk kaže spodbudne rezultate % verjamemo, da bi implementacija S-IBIS v slovenski zdravstveni sistem lahko zmanjšala število nepotrebnih preventivnih intervencij, hkrati pa bi se zmanjšale tudi čakalne dobe za upravičene preventivne preglede zmerno in visoko ogroženih žensk.
Ključne besede: rak dojke, preventivna mamografija, individualna ogroženost, računalniški programi
Objavljeno: 06.02.2019; Ogledov: 593; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo
Ogledov v tednu: 27

8.
Gozdarski vestnik
1938

Opis: Revija Gozdarski vestnik (GozdVestn) objavlja znanstvene, strokovne in aktualne prispevke, ki obravnavajo gozd, gozdni prostor, gozdarstvo in gozdno-lesno verigo. Letno izide 10 številk oz. 8 zvezkov. Revija izhaja že od leta 1938 in celoten arhiv vam je dostopen na spletni strani revije - http://zgds.si/gozdarski-vestnik/. Uredniški odbor revije predstavljajo člani iz vseh ključnih organizacij vpletenih v gospodarjenje z gozdnim prostorom (Zavod za gozdove Slovenije, Biotehniška fakulteta, Gozdarski inštitut Slovenije, Kmetijski inštitut Slovenije, družba Slovenski državni gozdovi, gozdarska izvajalska podjetja itd.). Vsi znanstveni in strokovni članki so pred objavo recenzirani. Glavni urednik: dr. Mitja Skudnik (gozdarski.vestnik@gmail.com) Naslov: Gozdarski vestnik (ZGDS) Večna pot 2 SI-1000 Ljubljana, Slovenija
Ključne besede: gozdovi, gozdno gospodarstvo, lesarstvo, lesno gospodarstvo
Objavljeno: 19.04.2017; Ogledov: 2755; Prenosov: 21
Ogledov v tednu: 25

9.
10.
Strukturna pestrost gozdnih sestojev na Pahernikovi gozdni posesti
Anže Martin Pintar, David Hladnik, 2018

Opis: Na Pahernikovi gozdni posesti je mogoče spremljati učinke in uspešnost vsaj polstoletnega gospodarjenja z raznomernimi gozdovi. Na podlagi podatkov kontrolne vzorčne metode in laserskega skeniranja Slovenije smo ocenjevali strukturno pestrost gozdnih sestojev s kazalniki in indeksi sestojnih gostot, vrstne in strukturne pestrosti debelinskih razredov, sestojnih višinskih razredov in njihovih zgornjih višin. Primerjali smo rabo zemljišč v katastrskih občinah, na katerih leži Pahernikova posest (k.o. Vuhred, Planina, Orlica in Hudi Kot), v letu 1825 z letom 2017. V vseh analiziranih katastrskih občinah se je delež gozda v tem obdobju stoletja povečal, na posesti pa se je povečal za 21,4 %. Razlike v sestojnih gostotah in kazalnikih sestojne pestrosti med sestoji, kjer gozda v začetku 19. stoletja ni bilo, in sestoji na ohranjenih gozdnih zemljiščih niso statistično značilne. V prevladujočem rastiščnem tipu kisloljubno gorsko-zgornjegorsko bukovje z belkasto bekico smo ocenili za 20 % višjo lesno zalogo od primerljivih gozdov tega rastiščnega tipa na Slovenskem. Ob višjih lesnih zalogah in visokih kazalnikih debelinske pestrosti v gozdovih na Pahernikovi posesti nismo ocenili višjih sestojnih gostot SDI kot v drugih rastiščno primerljivih gozdovih. Po gradientih nadmorskih višin smo ocenili razlike v višini in zgradbi sestojne strehe, ki vplivajo na gospodarjenje znotraj posameznega rastiščnega tipa.
Ključne besede: Franciscejski kataster, raba zemljišč, sestojna zgradba, LiDAR, sestojni višinski razredi, Pahernikova posest
Objavljeno: 04.02.2019; Ogledov: 591; Prenosov: 182
.pdf Celotno besedilo
Ogledov v tednu: 21