Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Statistika DiRROS
A+ | A- | SLO | ENG


Največkrat ogledana gradiva tedna (zadnjih 7 dni).

1.
Laboratorijska medicina v Sloveniji
Saša Bratož, 2009

Ključne besede: laboratorijska medicina, diagnostika, Slovenija
Objavljeno: 29.04.2016; Ogledov: 2401; Prenosov: 84
URL Celotno besedilo
Ogledov v tednu: 141

2.
3.
Reliefne značilnosti tal in objedanje mladja s strani velikih rastlinojedih parkljarjev v jelovo-bukovem gozdu
Dušan Roženbergar, Robert Klevišar, Jurij Diaci, 2019

Opis: Veliki rastlinojedi parkljarji (VRP) različno vplivajo na razvoj gozdnih ekosistemov. Eden izmed najbolj negativnih vplivov, ki ga imajo na dolgoročni razvoj gozdov, je posledica kroničnega čezmernega objedanja mladja. Namen raziskave je bil s pomočjo analize objedanja v delu dinarskih jelovo-bukovih gozdov ugotoviti, kakšen vpliv na intenzivnost objedanja imajo habitatne značilnosti prostora in relief. Povprečna objedenost mladja je bila 70 %, analiza višinske strukture mladja pa je pokazala, da ni prehajanja gorskega javorja in jelke v zgornje višinske plasti. Potrdili smo vpliv stopnje kritja za VRP in reliefa na stopnjo objedenosti. Največ poškodb smo zabeležili na grebenih in v vrtačah. Glede na rezultate naših analiz v prihodnje v jelovobukovih gozdovih na območju naše raziskave ne bo mogoče zagotoviti primesi jelke in gorskega javorja v zgornjih sestojnih položajih. Če želimo v tem delu Slovenije vzgojiti pestre gozdove, bo poleg gozdno-gojitvenega ukrepanja nujno nadaljevanje intenzivnega gospodarjenja z VRP v smislu zmanjševanja njihovih gostot.
Ključne besede: objedanje, gojenje gozdov, veliki rastlinojedi parkljarji, relief, pomlajevanje, Abies alba, Fagus sylvatica, Acer pseudoplatanus
Objavljeno: 08.07.2019; Ogledov: 82; Prenosov: 7
URL Celotno besedilo
Ogledov v tednu: 82

4.
Pregled metod za določanje številčnosti prostoživečih parkljarjev
Katarina Flajšman, Urša Fležar, Boštjan Pokorny, Klemen Jerina, 2019

Opis: Poznavanje absolutne in/ali relativne številčnosti prostoživečih parkljarjev je eden pomembnejših vhodnih podatkov, ki nam omogoča njihovo učinkovito trajnostno upravljanje. V večjem delu Slovenije so prostoživeči parkljarji gospodarsko, motivacijsko in ekološko najpomembnejša skupina divjadi. V procesu njihovega upravljanja trenutno ni uveljavljenih standardnih in rutinskih metod, na podlagi katerih bi lahko zanesljivo ocenjevali absolutno in/ali relativno številčnost na vsakoletni ravni. Metod za spremljanje številčnosti populacij prostoživečih parkljarjev je veliko; pri izbiri najustreznejše je treba upoštevati določene kriterije. Najpomembnejši kriteriji za izbiro metode so obravnavana vrsta parkljarjev, značilnosti habitata, velikost območja, gostota populacije, možnost kontrole in nenazadnje tudi stroški. V Sloveniji je bila za ocenjevanje številčnosti srnjadi in jelenjadi že v rabi metoda štetja kupčkov iztrebkov, poleg katere bi bila primerna tudi metoda kilometrskega indeksa. Pri divjem prašiču za najbolj zanesljive metode veljajo uporaba foto pasti, štetje na pogonih in daljinsko vzorčenje s pomočjo termovizije, pri gamsu pa štetje s tal in monitoring iz zraka.
Ključne besede: parkljarji, gostota populacije, številčnost populacije, metode za ocenjevanje številčnosti, metode za ocenjevanje gostote
Objavljeno: 08.07.2019; Ogledov: 78; Prenosov: 10
URL Celotno besedilo
Ogledov v tednu: 78

5.
Handbook for learning and play in the forest
0

Ključne besede: forest pedagogy
Objavljeno: 23.06.2017; Ogledov: 7368; Prenosov: 567
.pdf Celotno besedilo
Ogledov v tednu: 74

6.
Patterns of tree microhabitats across a gradient of managed to old-growth conditions : a case study from beech dominated forests of South-Eastern Slovenia
Kristina Sever, Thomas Andrew Nagel, 2019

Opis: An inventory of tree microhabitats was done in two unmanaged forests (Kobile and Ravna gora forest reserves) and one managed beech forest in SE Slovenia. The purpose of this study was to determine the influence of forest management, natural disturbances, and tree characteristics on microhabitat patterns. Forest structure and microhabitats were recorded in systematically placed plots (500 m2 in size) across each area. In total, we inventoried 849 trees on 54 plots and 1833 tree microhabitats. The results showed that forest management had no significant influence on the abundance of microhabitats per tree, but there were differences regarding microhabitat type between managed and unmanaged sites. There were substantially more microhabitats related to standing dead and live habitat trees in unmanaged forest (e.g. woodpecker cavities, insect galleries and bore holes, branch holes, dead branches and fruiting bodies of fungi), whereas in managed forests there were more tree microhabitats related to management (e.g. exposed heartwood, coarse bark, and epiphytic plants). The results also indicate that disturbance, tree diameter, vitality, and species influence the density, diversity, and occurrence of tree microhabitats.
Ključne besede: forest management, biodiversity, tree microhabitats, beech forests, old-growth, veteran tree, natural disturbance, dead wood
Objavljeno: 08.07.2019; Ogledov: 53; Prenosov: 9
URL Celotno besedilo
Ogledov v tednu: 53

7.
Raba krmišč pri navadnem muflonu (Ovis orientalis musimon) na Gorenjskem
Žiga Marenk, Miha Krofel, 2019

Opis: Navadni muflon (Ovis orientalis musimon) je danes v Sloveniji najštevilčnejša, vendar zelo slabo raziskana tujerodna vrsta parkljarjev. Tudi drugod po Evropi so raziskave te vrste redke, še zlasti glede rabe krmišč, čeprav je dopolnilno krmljenje pogosta praksa v mnogih državah. V pričujoči raziskavi smo s pomočjo avtomatskih kamer ugotavljali sestavo tropov muflonov, ki so obiskovali pet zimskih krmišč na Gorenjskem. Spremljali smo tudi cirkadiano dinamiko obiskov krmišč ter pojavljanje drugih vrst divjadi pri krmiščih. Povprečna velikost tropov muflonov je znašala 3,5 živali; najpogosteje so krmišča obiskovale samice z mladiči. Zabeležili smo dva viška obiskov krmišč, in sicer okoli sončnega vzhoda in zahoda. Krmišča za muflone je obiskovalo še šest drugih vrst divjadi, med katerimi je bil najdominantnejši navadni jelen (Cervus elaphus). Spremljanje krmišč z uporabo avtomatskih kamer se je izkazalo za učinkovit način spremljanja populacije muflonov in njihove rabe krmišč.
Ključne besede: muflon, Ovis orientalis musimon, krmljenje, krmišča, socialni sistem, struktura tropov, cirkadiana aktivnost, medvrstne interakcije, foto-pasti, Slovenija
Objavljeno: 08.07.2019; Ogledov: 51; Prenosov: 6
URL Celotno besedilo
Ogledov v tednu: 51

8.
9.
10.
Mnenje prebivalcev Slovenije o pomenu gozdov in gozdarstva
Andrej Bončina, Tina Simončič, 2018

Opis: Namen raziskave je ugotoviti mnenje slovenske javnosti o pomenu gozdov in gospodarjenju z gozdovi in pri tem preveriti, pri katerih vsebinah so mnenja lastnikov in nelastnikov gozdov različna. Anketirali smo 1014 naključno izbranih polnoletnih državljanov RS proporcionalno glede na statistične regije. Vprašalnik je obsegal 10 sklopov ter 74 trditev zaprtega tipa s petstopenjsko Likertovo lestvico. Za prebivalce Slovenije so najpomembnejše okoljske funkcije, sledijo lesnoprizvodna in zaščitna funkcija, socialne funkcije, najmanj pomembni sta nabiralništvo in lovnogospodarska funkcija. Več kot 90 % anketiranih meni, da so gozdovi hkrati pomembni za različne funkcije. 74 % javnosti podpira prost dostop v gozdove, 60 % pa pravico prebivalcev do nabiranja gozdnih sadežev. Največ anketiranih meni, da naj država nameni več sredstev za okoljske funkcije. Z diskriminantno analizo smo ugotovili, da na razvrščanje na lastnike in nelastnike najbolj vplivajo mnenja o prostem dostopu do gozda in pomenu gozdov za rekreacijo.
Ključne besede: gospodarjenje z gozdovi, funkcije gozdov, javna anketa, vrednost gozdov, gozdarska politika, nelastniki gozdov, lastniki gozdov
Objavljeno: 04.02.2019; Ogledov: 399; Prenosov: 127
.pdf Celotno besedilo
Ogledov v tednu: 38