Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Statistika DiRROS
A+ | A- | SLO | ENG


Največkrat ogledana gradiva tedna (zadnjih 7 dni).

1.
Sindrom zgornje vene kave
Tanja Južnič Šetina, Tomaž Kompan, 2009

Opis: Sindrom zgornje vene kave (SZVK) nastane zaradi zapore pretoka krvi skozi zgornjo veno kavo (ZVK), ki jo povzroči pritisk od zunaj, vraščanje tumorske mase v žilno steno ali tromboza. Večinoma je vzrok za nastanek SZVK maligna bolezen, vse pomembnejši vzrok pa postaja tromboza ZVK zaradi uporabe venskih katetrov. Čeprav so simptomi zapore ZVK lahko zelo hudi, navadno ne gre za življenje ogrožujoče stanje. Glavni simptomi so težko dihanje, otekanje v obraz in zgornji del telesa, suh kašelj in cianoza. Zdravljenje je vzročno in ni upravičeno pred postavitvijo histološke diagnoze. Uporabljamo obsevanje, kemoterapijo, trombolitično zdravljenje in interventne radiološke posege. Prognoza bolnikov je odvisna od vzroka nastanka SZVK in njihovega odgovora na zdravljenje.
Objavljeno: 31.08.2018; Ogledov: 2141; Prenosov: 445
.pdf Celotno besedilo
Ogledov v tednu: 46

2.
Handbook for learning and play in the forest
0

Ključne besede: forest pedagogy
Objavljeno: 23.06.2017; Ogledov: 14415; Prenosov: 2054
.pdf Celotno besedilo
Ogledov v tednu: 41

3.
Acta Silvae et Ligni
2014

Opis: Spletna stran revije: http://asetl.si/
Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 8499; Prenosov: 367
Ogledov v tednu: 38

4.
Perspectives for forest and conservation management in riparian forests
2021

Objavljeno: 29.07.2021; Ogledov: 399; Prenosov: 142
.pdf Celotno besedilo
Ogledov v tednu: 36

5.
6.
7.
8.
9.
Aktiviranje gospodarjenja v zasebnih gozdovih s poslovnim sodelovanjem med zasebnimi lastniki gozdov in ponudniki gozdarskih storitev: študij primera revir Vodice
Nina Iveta, Špela Pezdevšek Malovrh, 2021

Opis: V prispevku smo preverjali možnost aktiviranja gospodarjenja v zasebnih gozdovih s pomočjo poslovnega povezovanja znotraj poslovnih modelov 'zakup gozda' in 'upravljanje gozda' med zasebnimi lastniki gozdov in ponudniki gozdarskih storitev. S pomočjo anketiranja zasebnih lastnikov gozda (n = 205) in ponudnikov gozdarskih storitev (n = 14) smo ugotovili, da je pripra%vljenost za poslovno sodelovanje v obeh predlaganih poslovnih modelih večja pri ponudnikih gozdarskih storitev, kot pa je pri zasebnih lastnikih gozdov. Nadalje smo ugotovili, da je poslovno sodelovanje znotraj predlaganih poslovnih modelov uresni%čljivo, saj je stopnja sodelovanja zasebnih lastnikov gozdov s ponudniki gozdarskih storitev v 10-letnem obdobju zadovoljiva, hkrati pa so se predlagani pogoji, ki urejajo poslovno razmerje in temeljne obveznosti pogodbenih strank, izkazali za primerne za oba poslovna partnerja. Za začetek vzpostavitve poslovnega sodelovanja je treba najprej poskrbeti za promocijo poslovnega povezovanja in sodelovanja na lokalnem nivoju ter vzpostaviti poslovne odnose med potencialnimi partnerji.
Ključne besede: zasebni gozdovi, gospodarjenje, poslovno sodelovanje zasebnih lastnikov gozdov, ponudniki gozdarskih storitev, poslovni modeli, zakup gozda, upravljanje gozda, zasebni lastniki gozdov
Objavljeno: 17.08.2021; Ogledov: 140; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo
Ogledov v tednu: 30

10.
Modeliranje višinske in debelinske rasti dominantnih dreves ter ocenjevanje indeksov produkcijske sposobnosti gozdnih rastišč
Andrej Bončina, Vasilije Trifković, Živa Bončina, 2021

Opis: Modeli višinskega in debelinskega priraščanja dreves so pomembni za upravljanje gozdov, saj so podlaga za določanje režima redčenj, ciljnih premerov drevesnih vrst in optimalnega razmerja razvojnih faz ter ocenjevanje produkcijske sposobnosti goz%dnih rastišč. S podatki s stalnih vzorčnih ploskev smo za dva gozdna tipa (gradnovo bukovje na izpranih tleh in predalpsko jelovo bukovje) modelirali višinsko rast dominantnih bukev in smrek glede na njihov premer. Za obe vrsti smo ocenili rastiščni produkcijski indeks (SPI), ki je dominanta višina drevja pri prsnem premeru 45 cm. Na podlagi debelinskega priraščanja do%minantnih dreves smo ocenili prehodne dobe in povprečno starost dreves glede na njihovo debelino. To so bili vhodni podatki za določitev regresijskega modela višine dominantnih dreves glede na njihovo starost. SPI je za smreko v primerjavi z bukvijo pričakovano višji, pri bukvi je vrednost SPI višja na rastišču gradnovega bukovja na izpranih tleh (28,7 m proti 27,9 m), pri smreki pa na rastišču predalpskega jelovega bukovja (31,3 m proti 29,7 m). Vrednosti rastiščnih indeksov (SI; dominantna višina drevja pri starosti 100 let) smreke na rastiščih gradnovega bukovja in predalpskega jelovega bukovja so 33,4 in 32,0, bukve pa 29,0 in 27,0. Z opisanim postopkom smo za izbrana gozdna rastiščna tipa določili indekse produkcijske sposobnosti gozdnih smreke in bukve (SI in SPI); uporabnost postopka je treba preveriti še za druge drevesne vrste in gozdne rastiščne tipe.
Ključne besede: dominantna drevesa, višinska rast, debelinska rast, rastiščni indeks, rastiščni produkcijski indeks, Fagus sylvatica, Picea abies
Objavljeno: 17.08.2021; Ogledov: 190; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo
Ogledov v tednu: 29