Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "ključne besede" (zgradba sestoja) .

1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Volumenska in vrednostna zgradba ter priraščanje visokokakovostnih bukovih sestojev v Sloveniji
Aleš Kadunc, Marijan Kotar, 2005, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Namen raziskave je bil ugotoviti strukturo lesnih zalog, tekočega volumenskegaprirastka, (denarne) vrednosti lesne zaloge in tekoči vrednostni prirastek po različnih socialnih kolektivih v visokokakovostnih bukovih sestojih. Analizirani so bili sestoji z 18 rastiščnih enot, pri vsaki s po petimi ploskvami velikosti 30 x 30 m. Na vseh 90 ploskvah je bila napravljena debelna analiza vsega drevja nad merskim pragom in ocenjena kakovost debel po četrtinah. Na podlagi debelnih analiz in ocenjene kakovosti smo ugotovili volumen sestojev, tekoči desetletni volumenski prirastek, vrednost sestojev intekoči desetletni vrednostni prirastek. Nad 90 % volumna in še nekaj večji delež vrednosti pripada strehi sestoja. Kolektiv 100 najdebelejših dreves na hektar zavzema okoli polovico volumna oziroma vrednosti sestoja. Delež furnirske kakovosti je izredno nizek (3 %), delež hlodovine za luščenje pa petkrat višji. Sestoji dosegajo najvišje vrednosti na rastiščih montanskih bukovij.
Ključne besede: bukov sestoj, lesna zaloga, vrednost sestoja, tekoči volumenski prirastek, tekoči vrednostni prirastek, kakovostna zgradba, socialni kolektiv
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4446; Prenosov: 1851
.pdf Celotno besedilo (256,15 KB)

3.
Primerjava strukture gozdnih sestojev in sestave rastlinskih vrst v pragozdu in gospodarskem gozdu ter presoja uporabnosti izsledkov za gozdarsko načrtovanje
Andrej Bončina, 2000, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Avtor prikazuje izsledke primerjalne raziskave strukture gozdnih sestojev in rastlinske sestave v pragozdu Rajhenav in gospodarskem gozdu. V gospodarskem gozdu je mozai~nost horizontalne strukture bolj izrazita, {tevilo vrzeli in mladovij je ve~je, njihova povr{ina tudi ve~ja. V gospodarskem gozdu je ve~ kot za polovico ni`ja lesna zaloga, dele` debelega drevja in koli~ina mrtvega drevja sta ob~utno manj{a kot v pragozdu, drevesna sestava je pestrej{a, v pomladku uspeva ve~je {tevilo drevesnih vrst. Zeli{~na plast je bolje razvita v gospodarskem gozdu, kjer smo evidentirali ve~je {tevilo vrst, njihovo obiljeje v splo{nem tudi ve~je. V cikli~nem razvoju gozdnih sestojev od mladovij do debeljakov in pomlajencev se {tevilo in obilje vrst v zeli{~ni plasti pove~ujeta. Raziskava potrjuje, da je razmerje razvojnih faz gozda primeren kazalec za posredno ocenjevanje razli~nih kriterijev trajnostnega gospodarjenja z gozdovi.
Ključne besede: biotska pestrost, vrstna raznolikost, rastlinska raznovrstnost, gospodarski gozd, zgradba sestoja, horizontalna zgradba, pragozd, biodiverziteta, gozdarsko načrtovanje
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4583; Prenosov: 1932
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

4.
Proučevanje zgradbe naravnih gorskih gozdov v Savinjskih Alpah
Jurij Diaci, 1995, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Prispevek obravnava spremembe v zgradbi naravnih gorskih gozdov, ki nastajajo z naraščajočo nadmorsko višino. V obeh višinskih prerezih Dleskovške planote so zajeti značilni sestoji, od gorskega vegetacijskega pasu do gornje gozdne meje. Študija razkriva ekološko stabilnost ohranjenih gorskih gozdov ter njihovo visoko aktivnost pri oblikovanju notranjega in zunanjega okolja. Rezultati kažejo, da je posnemanje naravnih zgradb in regeneracijskih procesov pri negovanju gospodarskih gozdov nadvse smiselno in potrebno.
Ključne besede: naravni gozd, gorski gozd, zgradba sestoja, priraščanje sestoja, ekološka regeneracija gozda, mrtva lesna masa, Savinjske Alpe, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4474; Prenosov: 1887
.pdf Celotno besedilo (1,65 MB)

5.
Iskanje izvedeno v 0.1 sek.
Na vrh