Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "ključne besede" (za%C5%A1%C4%8Dita rastlin) .

1 - 10 / 22
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
Srečanje ob mednarodnem dnevu zdravja rastlin
Simon Zidar, Barbara Piškur, 2023, poljudni članek

Ključne besede: mednarodni dan zdravja rastlin
Objavljeno v DiRROS: 03.10.2023; Ogledov: 324; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (602,85 KB)

5.
6.
7.
Listni zavrtači gozdnega rastja v Sloveniji : II
Jože Maček, 1978, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: listni zavrtači, pregled vrst, gozdne rastline, škodljivci rastlin, varstvo rastlin
Objavljeno v DiRROS: 03.02.2023; Ogledov: 753; Prenosov: 321
.pdf Celotno besedilo (759,01 KB)

8.
9.
Funkcionalna ekologija rastlin: preverjanje izbranih konceptov na primeru rastlinskih vrst gozdnih rastiščnih tipov v Sloveniji
Janez Kermavnar, Lado Kutnar, Aleksander Marinšek, Valerija Babij, 2022, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Na primeru flore slovenskih gozdov smo obravnavali štiri funkcionalne znake rastlin: specifična listna površina (SLP), vsebnost suhe snovi v listih (VSS), višina rastlin (VIŠ) in masa semen oz. spor (MAS). Prva dva znaka nakazujeta ekonomiko lista (način in učinkovitost izrabe virov), druga dva pa velikost rastlinskih organov. Preučili smo povezave med znaki rastlin in njihovimi fitoindikacijskimi vrednostmi za ekološke dejavnike svetloba (L), temperatura (T), kontinentalnost (K), vlažnost tal (F), reakcija tal (R) in hranila (N). Ugotovili smo statistično značilne korelacije: med SLP in R, N, L, F ter K; med VSS in R ter N; med VIŠ in N, T, R ter F; med MAS in K, R, N ter T. Vzdolž prve osi ordinacijskega prostora smo prepoznali spekter listne ekonomike, ki poteka od vrst z večjimi vrednostmi SLP na produktivnejših, a hkrati senčnih rastiščih, do rastlin z večjimi vrednostmi VSS, prilagojenih na stresne ekološke razmere (npr. nizka reakcija tal ali pomanjkanje hranil oz. vode). Največji prispevek k pojasnjevanju variabilnosti v funkcionalnih lastnostih gozdnih rastlin je imel znak VIŠ, najmanjšega pa znak MAS. Ugotovitve so primerljive z dosedanjimi raziskavami, saj oba izbrana koncepta omogočata prepoznavanje pestrosti oblik in funkcij rastlin na globalni ravni.
Ključne besede: funkcionalni znaki rastlin, specifična listna površina, vsebnost suhe snovi v listih, višina rastline, masa semena, zelnate rastline, gozdna vegetacija
Objavljeno v DiRROS: 29.12.2022; Ogledov: 1473; Prenosov: 624
.pdf Celotno besedilo (2,03 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
Uporaba naprednih tehnologij za celostno obvladovanje ogorčic koreninskih šišk (Meloidogyne spp., Nematoda: Meloidogynidae)
Nik Susič, 2020, doktorska disertacija

Povzetek: Tropske vrste ogorčic koreninskih šišk (RKN) so izredno polifagni škodljivci v kmetijstvu, kjer povzročajo velike izgube pridelka. Nekatere vrste, kot so Meloidogyne ethiopica, M. inornata in M. luci (MEG), je zaradi visoke sorodnosti težavno razlikovati. Sekvencirali smo 7 izolatov ogorčic iz skupine MEG ter po zlaganju zaporedij genomov določili filogenetsko umestitev v rod. Zloženi genom ogorčice M. luci SI-Smartno V13 je s 327 kontigi, N50 dolžini kontigov 1,7 Mb in končni dolžini zloženega zaporedja 209,2 Mb, trenutno najpopolnejši javno dostopen genom RKN. Filogenetska analiza je pokazala na umestitev vseh izolatov iz skupine MEG v enoten monofiletski klad, vrsta M. luci se je bistveno razlikovala od vrst M. ethiopica in M. inornata. Preizkušali smo uporabnost hiperspektralnega slikanja za zgodnje razločevanje biotskega stresa (napad RKN) od abiotskega stresa (suša) pri rastlinah paradižnika. Z analizo hiperspektralnih posnetkov v območju spektra 400-2500 nm je bilo mogoče razlikovati med dobro zalitimi ter sušnimi rastlinami s 100 % natančnostjo, z 90-100 % natančnostjo pa je bilo mogoče razlikovati med zdravimi in napadenimi rastlinami. Ovrednotili smo nematicidno aktivnost in analizirali genoma bakterij Bacillus firmus I-1582 in Bacillus sp. ZZV12-4809, v katerih smo našli številne potencialne dejavnike virulence. V lončnih poskusih in na mikroparcelah je sev I-1582 zmanjšal število ogorčic M. luci za 51-53 % v primerjavi s kontrolo. Bakterije I-1582 so delovale nematicidno ter spodbudile rast rastlin, kar smo pokazali z meritvami morfologije rastlin, relativne vsebnosti klorofila, vsebnostjo elementov in analizo hiperspektralnih posnetkov. Z analizo hiperspektralnih posnetkov z nadzorovano klasifikacijo smo uspešno razlikovali med rastlinami tretiranimi z B. firmus in rastlinami brez bakterij – v lončnem poskusu smo dosegli 97,4 % uspešnost, na mikroparcelah pa 96,3 %.
Ključne besede: ogorčice koreninskih šišk, filogenomika, hiperspektralno slikanje, biotično varstvo rastlin, Meloidogyne spp., Bacillus firmus, doktorske disertacije
Objavljeno v DiRROS: 06.09.2022; Ogledov: 660; Prenosov: 204
URL Povezava na celotno besedilo

Iskanje izvedeno v 1.28 sek.
Na vrh