Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
Raziskovalni podatki

Možnosti:
  Ponastavi

Iskalni niz: "ključne besede" (spremljanje) .

1 - 10 / 14
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Analiza delovišča na primeru GE Ruše, odd./ods. 49B : ekspertiza
Mirko Medved, Robert Robek, Jaka Klun, 2008

Ključne besede: gozdarstvo, mehanizacija, delovišča, spremljanje stanja, Ruše
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 1462; Prenosov: 387
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Analiza delovišča na primeru GGE Sevnica, odd./ods. 22B : ekspertiza
Mirko Medved, Robert Robek, Jaka Klun, 2008

Ključne besede: gozdarstvo, mehanizacija, delovišča, spremljanje stanja, Sevnica
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 1430; Prenosov: 405
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
5.
Razvojna dogajanja v gozdnem rezervatu Mozirska Požganija v četrtem desetletju po požaru
Jurij Diaci, 1994

Povzetek: Delo obravnava sukcesijski razvoj gozda v gozdnem rezervatu Mozirska požganija. Na podlagi analize gozda v letu 1988 in primerjave z raziskavami v preteklih štiridesitih letih podaja smeri in hitrosti sukcesijskih sprememb vegetacije. Razvojni procesi so zaradi pionirskega značaja mladega gozda hitri in pestri. Malopovršinska prepletenost različnih sukcesijskih stadijev daje gozdu heterogen videz. Raznovrstnost razvojnih procesov in strukture gozda pomenita poskus narave ohraniti in razvijati življenje v ekstremnih razmerah, ki vladajo na požganiji
Ključne besede: gozdni požari, gozd, vegetacija, drevesne vrste, sukcesijski razvoj vegetacije, pionirske drevesne vrste, spremljanje razvoja gozdov s fotografijo, gozdni rezervati
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 1886; Prenosov: 429
.pdf Celotno besedilo (2,69 MB)

6.
7.
Spremljanje žagovinarjev (Monochamus spp.) na območjih velikega tveganja za vnos borove ogorčice (Bursaphelenchus xylophilus) v GGO Maribor
Tine Hauptman, Aljaž Puhek, 2020

Povzetek: Namen raziskave je bil z metodo spremljanja na območjih velikega tveganja za vnos borove ogorčice (Bursaphelenchus xylophilus) v GGO Maribor ugotoviti prisotnost tujerodnih vrst žagovinarjev (Monochamus spp.), ki so njeni potrjeni vektorji, ter analiza stranskega ulova s poudarkom na redu hroščev (Coleoptera), znotraj katerega je bila posebna pozornost namenjena družinama kozličkov (Cerambycidae) in pisancev (Cleridae) ter poddružini podlubnikov (Curculionidae - Scolytinae). Spremljanje je potekalo na dveh lokacijah (Maribor Tezno in Spodnje Hoče) od 11. 5. 2018 do 13. 10. 2018, uporabljeni sta bili WitaPrall IntPt pasti za mokri ulov z atraktantom Galloprotect Pack. Za namen zbiranja in konzerviranja ulovljenih osebkov je bila preizkušena mešanica vode, kuhinjske soli in detergenta, ki se je izkazala za učinkovito. Ulovljeni so bili osebki iz 42 družin hroščev (Coleoptera). V skupnem ulovu hroščev so po številu prevladovali podlubniki (Curculionidae - Scolytinae), obilneje so bili zastopani tudi pisanci (Cleridae), kozlički (Cerambycidae) in osebki iz družine Lathridiidae. Iz družine pisancev je bilo ulovljenih 224 osebkov iz rodu Thanasimus, katerega predstavniki so pomembni plenilci podlubnikov. Ulovljeni so bili osebki treh vrst iz družine kozličkov, in sicer Spondylis buprestoides (največja številčna zastopanost), Acanthocinus griseus in Monochamus galloprovincialis. Tujerodne vrste žagovinarjev niso bile ulovljene.
Ključne besede: tujerodni žagovinarji, vektorji, borova ogorčica, spremljanje, Maribor
DiRROS - Objavljeno: 09.08.2020; Ogledov: 518; Prenosov: 193
.pdf Celotno besedilo (465,54 KB)

8.
Spremljanje tujerodnih ambrozijskih podlubnikov : tudi doma izdelane pasti so lahko učinkovite
Maja Jurc, Tine Hauptman, Luka Pajek, 2020

Povzetek: Ambrozijske podlubnike uvrščamo med najpomembnejše tujerodne invazivne organizme. Še posebej uspešna pri osvajanju novih območij pa je vrsta Xyosandrus germanus, ki je bila leta 2000 prvič najdena tudi v Sloveniji. Namen naše naloge je bil potrditi razširjenost in ugotoviti velikost populacije X. germanus v revirju Šentvid (KE ZGS Škofljica). Vrsto smo spremljali s pomočjo pasti iz odpadnih plastenk, ki smo jih naredili sami. Postavljene so bile v treh različnih gozdnih sestojih, in sicer smo v vsakem sestoju postavili štiri pasti z različnimi vabami (etanol, denaturiran etanol, kombinacija etanola in %-pinena ter kontrolna past brez vabe), v zbirni posodi je bil konzervans etilen glikol. Pasti smo spremljali osem tednov, v obdobju med 26. 4. 2017 in 20. 6. 2017, jih tedensko praznili, ulov pa determinirali v Laboratoriju za ekološke raziskave - entomologija, Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire BF. Ujeli smo 11.460 osebkov X. germanus, kar je v skupnem ulovu pomenilo kar 90,09 % celotnega ulova hroščev oziroma 95,30 % celotnega ulova podlubnikov. Tako številčen ulov kaže na to, da je populacija X. germanus na raziskovalnem območju velika. Poleg vrste X. germanus smo potrdili še enega tujerodnega ambrozijskega podlubnika, in sicer vrsto Gnathotrichus materiarius. Naši rezultati kažejo, da ni večjih razlik v učinkovitosti privabljanja vrste X. germanus med testiranimi vabami. Glede na število ujetih osebkov vrste X. germanus pa lahko trdimo, da so tudi doma narejene pasti iz odpadnih plastenk lahko primerno orodje za spremljanje tujerodnih ambrozijskih podlubnikov.
Ključne besede: gozdovi, ambrozijski podlubniki, invazivne tujerodne vrste, Xylosandrus germanus, spremljanje, pasti, vabe, Slovenija
DiRROS - Objavljeno: 09.09.2020; Ogledov: 679; Prenosov: 335
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
10.
Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh