11. Nekateri ekofiziološki kazalci stresa pri dobu (Quercus robur L.) v severovzhodni SlovenijiMatjaž Čater, Franc Batič, 1999, izvirni znanstveni članek Povzetek: Opazno sušenje in fiziološko pešanje doba (Quercus robur L.) je posebno izrazito v Prekmurju v zadnjem desetletju zaradi sušnega podnebja, neugodne razporeditve padavin in možnih hidromelioracijskih ukrepov. Prispevek obravnava povezavo med vodnim stresom in kazalci vodnih razmer (višina podtalnice, padavine, vodostaji rek Mure in Ledave) ter drugimi kazalci stresa(vodni potencial, električna prevodnost kambijeve cone, osutost krošnje)v gozdnem kompleksu Murska šuma na skrajnem vzhodu Slovenije, kjer stabili izbrani dve ploskvi z različno poškodovanostjo dobovih dreves. Tam smo mesečno določali vodni potencial, električno prevodnost kambijeve cone in osutost krošnje. Meritve so pokazale zvezo med vodnim potencialom in gladino podtalnice, ki je bila na ploskvi z bolj prizadetimi dobovimi drevesi večja, kot na ploskvi z manjšo prizadetostjo. Vzporedno s terenskimi opazovanji je potekal lončni poskus v kontroliranih pogojih na petletnih dobovih sadikah, opravljen v avgustu. Točka začetnega zapiranja listnih rež je bila v intervalu med -0,5 in -0,7 MPa, nepovratno zapiranje pa je povzročil vodni potencial pod (bolj negativen) -1,62 MPa. Ključne besede: dob, Quercus robur (L.), propadanje, rastišče, vodni režim, ksilemski vodni potencial, električna upornost, kambij, kambijeva cona, Prekmurje, Murska šuma, Slovenija Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4426; Prenosov: 1883 Celotno besedilo (1,43 MB) |
12. Različno razumevanje in pomen biodiverzitete v ekologiji, posebno v fitocenologijiDušan Robič, 2000, pregledni znanstveni članek Povzetek: Pregledni ~lanek obravnava terminolo{ke, pojmovne in aplikativne vidike biodiverzitete. S primerjalno analizo pisnih virov ugotavlja, da so razlike med pogostnostjo uporabe diverzitetnih meril odvisne zlasti od narave raziskovalnega predmeta, cilja raziskave in interesov raziskovalcev. Opazen jetrend pove~anega zanimanja za diverzitetna merila. Vrstna diverziteta je lahko pomembna prvina strukturne analize gozdnih fitocenoz. Zaradi korelacijskih povezav z drugimi elementi in strukturami gozda predstavlja uporaben in koristen pripomo~ek pri ugotavljanju in pojasnjevanju pojavov in dogajanj, ki potekajo v gozdnem ekosistemu. Ključne besede: biotska pestrost, vrstna raznolikost, indeks raznolikosti, rastišče, habitat, biodiverziteta Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4545; Prenosov: 1872 Celotno besedilo (1,94 MB) |
13. Ohranjanje habitatov ogroženih vrst divjadi in drugih prostoživečih živali v gozdnih ekosistemih - gozdne kure - divji petelin : zaključni elaboratMiran Čas, 2000, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: divji petelin, Tetrao urogallus (L.), rastišče, habitat, primernost habitatov, alpski gozd, dinarski gozd, gospodarjenje z gozdom, zaraščanje, ohranjanje habitatov, poročilo Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2802; Prenosov: 423 |
14. |
15. |
16. Vegetacijske in rastiščne razmere na trajnih raziskovalnih ploskvah hrasta v SlovenijiIvan Smole, Lado Kutnar, 1994, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: vegetacija, rastišče, raziskovalna ploskev, hrast, Quercus sp., Slovenija Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2936; Prenosov: 1254 Celotno besedilo (3,02 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
17. Raziskave nižinskih hrastovih gozdov : III. delavnica Javne gozdarske službe z mednarodno udeležbo : Murska Sobota, 12.-13.oktober 19991999, ni določena Ključne besede: nižinski gozd, poplavni gozd, log, gozdno rastišče, gozdna tla, gozdni sestoj, zgradba sestoja, razvoj sestoja, posvetovanje, Prekmurje, Murska šuma Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3500; Prenosov: 929 Celotno besedilo (10,33 MB) |