Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "ključne besede" (rak želodca) .

1 - 9 / 9
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Novosti v sistemskem zdravljenju karcinoma želodca
Tanja Mesti, 2022, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Povzetek: Veliko bolnikom s karcinomom želodca (KŽ) in gastroezofegealnega prehoda (GEP) se bolezen po resekciji ponovi. Ponovitve so lokalne ali z oddaljenimi zasevki ali pa gre za kombinacijo obojega. Strategija zdravljenja je zadnja leta pri bolnikih z resektabilno ali potencijalno resektabilno boleznijo jasna, in namreč pri vseh ki imajo izhodiščni stadij bolezni več kot je perioperativna sistemska terapija prva izbira zdravljenja. Pri bolnikih z manj bolezni se bolezen odstrani z operacijo. Zdravljenje razsejane rakaste bolezni želodca pa je zadnja leta postala vse bolj kompleksna, predvsem na račun prihoda novih tarč in tarčnih zdravil ter imunoterapije, ki jo pri bolnikih z ustreznimi lastnosti primarnega tumorja, lahko damo v kombinaciji s kemoterapijo ali kot monoterapijo že v prvem redu zdravljenja.
Ključne besede: rak želodca, sistemsko zdravljenje, rak prebavil
Objavljeno v DiRROS: 12.01.2023; Ogledov: 380; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (83,26 KB)

2.
Priporočila Onkološkega inštituta za zdravljenje bolnikov z adenokarcinomom želodca
2021, druge monografije in druga zaključena dela

Povzetek: V Sloveniji vsako leto zboli zaradi raka želodca okrog 450 bolnikov, od tega ima tri četrtine bolnikov ob postavitvi diagnoze razširjeno ali razsejano bolezen. Zato je pomembno, da imamo razvito sodobno multidisciplinarno zdravljenje. Onkološki inštitut je na poti pridobitve evropske onkološke akreditacije, ki jo podeljuje priznana Evropska organizacija onkoloških inštitutov (OECI), katere član je tudi Onkološki inštitut Ljubljana. Namen tega projekta je razvoj kliničnih poti, ki bodo omogočile celostno obravnavo bolnikov z rakom. Slovenskih priporočil za zdravljenje adenokarcinoma želodca trenutno nimamo, zato smo bili primorani sprejeti te, ki jim bomo sledili na Onkološkem inštitutu. V teh priporočilih, zaradi drugačne narave bolezni, ni zajeto zdravljenje raka ezofagogastričnega stika.
Ključne besede: rak želodca, adenokarcinom, onkološko zdravljenje, priporočila
Objavljeno v DiRROS: 14.09.2021; Ogledov: 1322; Prenosov: 355
.pdf Celotno besedilo (983,68 KB)

3.
Rak želodca, debelega črevesa in danke
Samo Plut, Borut Štabuc, 2007, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: rak želodca, rak debelega črevesa in danke, rak debelega črevesa
Objavljeno v DiRROS: 30.03.2020; Ogledov: 1385; Prenosov: 434
.pdf Celotno besedilo (427,56 KB)

4.
Pogled internista onkologa na zdravljenje raka želodca
Janja Ocvirk, 2014, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Povzetek: Veliko število bolnikov s karcinomom želodca (KŽ) in gastroezofegealnega prehoda (GEP) ima ponovitev bolezni po resekciji. Ponovitve so lokalne ali z oddaljenimi zasevki ali pa kombinacija obojega. Adjuvantna kemoterapija lahko podaljša celokupno preživetje pri nekaterih vrstah solidnih tumorjev predvsem z zmanjšanjem ostanka mikrozasevkov. Vloga adjuvantne kemoterapije pri KŽ in GEP ni tako jasna, adjuvantna radiokemoterapija pa značilno podaljša čas brez bolezni in celokupno preživetje. Perioperativno zdravljenje s kemoterapijo ECF značilno podaljša preživetje brez bolezni in celokupno. Standardno zdravljenje za bolnike z napredovalim karcinomom želodca in GEP je kemoterapija ECF ali njene izpeljanke EOF, ECX oziroma EOX. Učinkovito je tudi zdravljenje s taksani v kombinaciji s 5-FU in cisplatinom (TCF). Z novimi kombinacijami citostatikov in z uvajanjem novih citostatikov se srednja preživetja bolnikov s karcinomom želodca in GEP podaljšujejo. V zdravljenje metastatskega KŽ in GEP pa prihajajo tudi tarčna zdravila. Določanje biomarkerjev in uvajanje tarčnega zdravljenja v kombinaciji s kemoterapijo pa odpira novo ero bolniku prilagojenega zdravljenja, tudi pri bolnikih z napredovalim karcinomom želodca in GEP. Veliko število bolnikov s karcinomom želodca (KŽ) in gastroezofegealnega prehoda (GEP) ima ponovitev bolezni po resekciji. Ponovitve so lokalne ali z oddaljenimi zasevki ali pa kombinacija obojega. V Evropi in ZDA so bolj pogoste lokoregionalne ponovitve, med katerimi se največkrat pojavijo na mestu želodca, regionalnih bezgavk in anostomozi. Med sistemskimi razširitvami bolezni so najpogostejši jetrni zasevki in zasevki po potrebušnici. Karcinom GEP pa lahko pogosto zaseva tudi v pljuča.
Ključne besede: onkologija, rak želodca, radiokemoterapija, rak prebavil
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 2986; Prenosov: 757
.pdf Celotno besedilo (380,36 KB)

5.
Pogled radioterapevta onkologa na zdravljenje raka želodca
Irena Oblak, 2014, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Ključne besede: radioterapija, rak želodca, radiologija, rak prebavil
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 2986; Prenosov: 779
.pdf Celotno besedilo (498,68 KB)

6.
Primarni razsoj adenokarcinoma gastroezofagealnega prehoda v možgane
Tanja Mesti, Marko Boc, Martina Reberšek, 2014, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: rak požiralnika, rak želodca, radiokemoterapija, rak prebavil
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 2956; Prenosov: 774
.pdf Celotno besedilo (445,19 KB)

7.
Ali imajo tarčna zdravila svoje mesto v radiokemoterapiji tumorjev prebavil?
Vaneja Velenik, 2014, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Povzetek: V zadnjem desetletju smo priča hitremu napredku v razumevanju tumorske biologije in imunologije rakov prebavil. Sočasno je prišlo do izboljšav v tehnikah obsevanja, zaradi katerih je lokalna kontrola bolezni boljša, saj je lahko doza na tumor večja, toksičnost na zdrava tkiva pa manjša. Skrb zbujajoč pa ostaja visok delež pojava oddaljenih zasevkov, kar nakazuje na potrebo po še agresivnejšem multimodalnem zdravljenju. Pričakovana dobrobit tarčnih zdravil pri nemetastatskih rakih prebavil je še vedno stvar kliničnih raziskav. Nujna je prepoznava prave populacije bolnikov in vključitev v raziskave ne glede na histologijo ali lokalizacijo tumorjev, pač pa glede na specifične molekularne in genetske nenormalnosti, torej glede na njihov specifični genetski profil.
Ključne besede: rak požiralnika, rak želodca, radiokemoterapija, rak prebavil
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 2988; Prenosov: 734
.pdf Celotno besedilo (398,59 KB)

8.
Značilnosti raka požiralnika in raka želodca
Vaneja Velenik, 2014, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Povzetek: Po podatkih Globocana je v letu 2008 za rakom zbolelo 12,7 milijona ljudi in umrlo zaradi njega 7,6 milijona ljudi (1). Kar 56 % novih primerov in 63 % smrti zaradi raka so zabeležili v manj razvitih področjih sveta. Najpogostejši so bili pljučni rak (1,61 milijona, 12,7 % vseh), rak dojke (1,38 milijona, 10,9 % vseh) ter rak debelega črevesa in danke (1,23 milijona, 9,7 % vseh). Najpogostejši vzrok smrti zaradi raka so bili pljučni rak (1,38 milijona, 18,2 % vseh), rak želodca (738 tisoč smrti, 9,7 % vseh) in rak jeter (696 tisoč smrti, 9,2 % vseh). Predvidevanja o bremenu raka so še bolj črnogleda. Leta 2030 naj bi za to boleznijo na novo zbolelo 20,3 milijona ljudi in umrlo zaradi raka 13,2 milijona ljudi. Incidenca naj bi se torej povečala za 75 %, v slabše razvitih deželah pa naj bi se skoraj podvojila v primerjavi z letom 2008. Rak bo glavni vzrok morbiditete in mortalitete v vsaki deželi sveta. Vsepovsod bomo opazovali porast deleža raka debelega črevesa in danke, raka dojk ter raka prostate, v najrazvitejših deželah tudi raka pljuč pri ženskah. Incidenca raka želodca in raka materničnega vratu bosta v upadanju, prav tako pa tudi rak pljuč pri moških v razvitih deželah (2).
Ključne besede: rak požiralnika, rak želodca, značilnosti
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 3104; Prenosov: 794
.pdf Celotno besedilo (506,26 KB)

9.
Predoperativno obsevanje pri bolnici z rakom želodca
Ajra Šečerov Ermenc, 2014, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Povzetek: Pri bolnikih z neresektabilnim oz. mejno resektabilnim rakom želodca, ki nimajo razsoja bolezni, priporočamo predoperativno radiokemoterapijo, s katero poskušamo zmanjšati tumor in s tem zvišati možnost popolne odstranitve (R0 resekcija). V prispevku je prikazan primer bolnice z rakom želodca v kliničnem stadiju T4 N1 M0, ki je bila zdravljena s predoperativno radiokemoterapijo, ki ji je sledila totalna gastrektomija. Dosežen je bil zelo dober odgovor na predoperativno zdravljenje. Po operaciji je bolnica prejela še dopolnilno kemoterapijo in pet let po zaključku zdravljenja ni imela ponovitve bolezni.
Ključne besede: predoperativno obsevanje, rak želodca, radiokemoterapija, rak prebavil
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 3014; Prenosov: 797
.pdf Celotno besedilo (370,35 KB)

Iskanje izvedeno v 0.29 sek.
Na vrh