Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "ključne besede" (propadanje gozda) .

1 - 10 / 10
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Poškodovanost in rast smrekovega gorskega gozda na pokljuško-jeloviški planoti
Milan Hočevar, 1990, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: propadanje gozda, kontrolne vzorčne metode, prirastek, smreka
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4141; Prenosov: 1792
.pdf Celotno besedilo (2,05 MB)

2.
3.
Vpliv emisij na gozdove v Zasavju
Andrej Strniša, Franc Batič, 1997, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: propadanje gozda, popis, gozdno drevje, lišaji, ozon
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4216; Prenosov: 1805
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

4.
Popis stanja gozdov v Sloveniji leta 1998 na 16x16 km mreži, spremembe stanja v obdobju 1987-1998 in stanje gozdov v Evropi
Robert Mavsar, 1999, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Predstavljamo rezultate popisa poškodovanosti gozdov, ki smo ga 1998 opravili na mreži z gostoto 16 x 16 km. Popis je na 43 traktih zajel 1008 dreves. Ugotovili smo, da se stanje ni bistveno poslabšalo. Povprečna osutost je bila 23,5 %, poškodovanih (drevesa, katerih osutost je višja od 25 %) pa je bilo skoraj 29 % vzorčnih dreves. Podobno kot v Sloveniji je tudi stanje gozdov v Evropi, kjer se je osutost prav tako nekoliko povečala. Za nekatere evropske države predstavljamo podatke o zdravstvenem stanju gozdov v letih 1997 in 1998. Poleg poškodb, katerih vzroki nam niso znani, smo vključili v popis tudi poškodbe znanih povzročiteljev. Rezultati v primerjavi z letom 1997 niso bistveno različni. Poškodbe znanih povzročiteljev so se pojavile na 41 % dreves, še naprej prevladujejo poškodbe krošenj (delovanje primarnih škodljivcev) in debla (spravilo in sečnja).
Ključne besede: varstvo okolja, propadanje gozda, osutost drevja, popis, smpremljanje sprememb, stanje gozda, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4305; Prenosov: 1907
.pdf Celotno besedilo (898,94 KB)

5.
Norway spruce (Picea abies (L.) Karst.) damage in the Zasavje district of Slovenia evaluated by two methods
Natalija Vidergar-Gorjup, Andrej Strniša, Franc Batič, 2000, izvirni znanstveni članek

Povzetek: The Zasavje district has been heavily affected by air pollution due to mining,the presence of a coal-fired power plant, and industry. The extent of forest damage differs according to location because of specific climatic and orographic characteristics. Norway spruce damage was estimated by two methods at 10 locations in the Zasavje district using the Slovenian forestry method for the estimation of forest damage (KOVA et al. 1995), and a Czech method forestimation of damage to the branching system and needle loss and discoloration (CUDLIN & CHMELIKOVA 1995). Comparison of the results obtained by the two methods gave similar damage assessments at heavily polluted sites, although the data obtained by the two methods differ due to several environmental parameters. The Czech method did not give as good results as wasexpected. A possible reason might be that spruce trees in the investigated locations are less damaged than those in the Czech Republic, where the method was developed.
Ključne besede: air pollution, Norway spruce, Picea abies (L.), tree damage, Zasavje, propadanje gozda, poškodovanost drevja, gozdno drevje, onesnaženost zraka, Zasavje, smreka, Picea abies (L.) Karst.
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4553; Prenosov: 1891
.pdf Celotno besedilo (876,54 KB)

6.
Preskrbljenost gozdnega drevja z mineralnimi hranili na 16x16 km bioindikacijski mreži
Primož Simončič, 1995, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Pri proučevanju propadanja gozdnega drevja na območju Slovenije so sodelavci Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo začeli l. 1985 nabirati vzorce iglic smreke, črnega in rdečega bora na točkah 16x16 km bioindikacijske mreže. Arhivirani rastlinski material smo uporabili za splošno oceno preskrbljenosti gozdnega drevja z mineralnimi hranili na točkah mreže za obdobje od 1987 do 1991 leta. V enoletnih iglicah smo poleg skupnih vsebnosti žvepla določili še vsebnosti glavnih rastlinskih hranil: dušika, magnezija, fosforja, kalija in kalcija. Ocena je pokazala slabo preskrbljenost gozdnega drevja z dušikom in fosforjem. Vsebnosti magnezija so v petih letih nihale od dobre (preskrbljenosti na večini bioindikacijskih točk) do slabše preskrbljenosti, razmeroma ugodne pa so prehranske razmere glede vsebnosti Ca in K.
Ključne besede: propadanje gozda, bioindikacija, bioindikacijska mreža, mineralno hranilo, vsebnost mineralnih hranil, Picea abies, smreka, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4203; Prenosov: 1795
.pdf Celotno besedilo (536,36 KB)

7.
Prirastna depresija pri jelki v Dinarskem fitogeografskem območju med leti 1960 in 1995
Tom Levanič, 1997, izvirni znanstveni članek

Povzetek: V Dinarskem fitogeografskem območju smo na 6 raziskovalnih objektih preučili pojav prirastne depresije pri jelki v obdobju 1960-1995. Vzorčili smo v transektih dolžine 400-600 m. Skupaj smo analizirali 365 jelk različnih stopenj prizadetosti. Ugotovili smo, da se je prirastna depresija začela leta 1960 in da je prirastek upadal do leta 1986, nato pa se je začel povečevati. Povečevanje širine branike in pozitiven odziv jelke na izboljšanje rastnih pogojev sta močno odvisna od rastnosti dreves. Tako so se na izboljšanje najbolj odzvale navidezno neprizadete jelke, medtem ko pri prizadetih jelkah izrazitega izboljšanja ni. Pri močno prizadetih jelkah pa se propadanje nadaljuje. Izkazalo se je, da so najbolj prizadeti tisti objekti, ki ležijo bliže urbanih središč in manj tisti, ki so od njih bolj oddaljeni
Ključne besede: jelka, Abies alba, dendrokronologija, Slovenija, propadanje gozda, onesnaževanje
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4433; Prenosov: 1880
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

8.
9.
10.
Iskanje izvedeno v 0.33 sek.
Na vrh