Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "ključne besede" (onkologija) .

101 - 110 / 593
Na začetekNa prejšnjo stran78910111213141516Na naslednjo stranNa konec
101.
Pot bolnika skozi zdravstveni sistem : organizacija obravnave raka glave in vratu v Sloveniji
Primož Strojan, 2022, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Povzetek: Rak glave in vratu je heterogena skupina redkih malignih bolezni. Zato mora njegova obravnava potekati znotraj ekspertnih timov z ustreznimi izkušnjami. To pa je v državah, kot je Slovenija, mogoče le s centralizacijo na vseh ravneh obravnave tega raka. V prispevku je opisana organizacija obravnave rakov glave in vratu v Sloveniji in vloga posameznih deležnikov.
Ključne besede: rak glave in vratu, zdravljenje, onkologija
Objavljeno v DiRROS: 06.01.2023; Ogledov: 272; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (99,51 KB)

102.
Etiološki vzroki za nastanek raka glave in vratu ter možnosti za preventivno ukrepanje
Marko Kokalj, 2022, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Povzetek: Najpomembnejša etiološka vzroka za nastanek raka glave in vratu sta tobak in alkohol, ki sta skupaj udeležena pri nastanku več kot 70 % rakov glave in vratu, v ospredju pa je v zadnjih letih tudi okužba s humanim papilomavirusom (HPV). Kot najbolj učinkovit ukrep za zmanjševanje uživanja škodljivih substanc se je izkazala primarna preventiva, za preprečevanje rakov, povzročenih s HPV, pa cepljenje.
Ključne besede: rak glave in vratu, etiologija, onkologija
Objavljeno v DiRROS: 06.01.2023; Ogledov: 356; Prenosov: 86
.pdf Celotno besedilo (101,89 KB)

103.
Breme raka glave in vratu ter trendi
Vesna Zadnik, 2022, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Povzetek: Ocenjeno je, da je leta 2020 za rakom glave in vratu po svetu zbolelo skoraj milijon ljudi, umrlo pa jih je 467.000. V Evropi je največja incidenca in umrljivost na vzhodu celine, Slovenija se po incidenci in umrljivosti raka glave in vratu uvršča v evropsko povprečje. V Sloveniji je v obdobju 2015–2019 za rakom glave in vratu povprečno letno zbolelo 471 oseb, kar je 3 % vseh rakavih bolezni v Sloveniji. Bolezen je pogostejša pri moških, kjer je na petem mestu po pogostosti med vsemi rakavimi obolenji. Breme bolezni s časom pri moških pada, pri ženskah pa stagnira. Pri večini bolnikov raka glave in vratu odkrijemo v starosti od 55 do 70 let, ko se bolezen že razširi v regijske bezgavke. Preživetje bolnikov z rakom glave in vratu se postopno veča – več kot polovica današnjih bolnikov preživi 5 let po diagnozi. Najpomembnejši prognostični dejavnik je stadij ob diagnozi.
Ključne besede: rak glave in vratu, breme raka, onkologija
Objavljeno v DiRROS: 06.01.2023; Ogledov: 313; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (138,57 KB)

104.
Zvonka Zupanič Slavec : Zgodovina zdravstva in medicine na Slovenskem
Blaž Grošelj, 2022, strokovni članek

Ključne besede: onkologija, zgodovina, razvoj medicine
Objavljeno v DiRROS: 23.12.2022; Ogledov: 356; Prenosov: 95
.pdf Celotno besedilo (114,85 KB)

105.
Klinična genetika in rak dojk
Mateja Krajc, 2022, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Povzetek: V primeru dedovanja visoko penetrantnih zarodnih patogenih različic (PR) v določenih genih se lahko močno poveča ogroženost, da bo posameznik zbolel za rakom. Prepoznavanje nosilcev zarodnih okvar je zato zelo pomembno. Vključimo jih lahko namreč v učinkovite presejalne programe za visoko ogrožene. Že leta 1999 smo se na Onkološkem inštitutu Ljubljana (OI) tega zavedali in tako kmalu po odkritju prvih genov, ki jih povezujemo z večjo ogroženostjo za raka dojk, genov BRCA1 in BRCA2, omogočili slovenskim družinam genetsko svetovanje in testiranje po najvišjih možnih standardih kakovosti. V sklopu multidisciplinarne obravnave smo tako v 23 letih dejavnosti genetski posvet in test omogočili več kot 11.000 posameznikom, največ, več kot 90 % vseh, prav s področja dednega raka dojk in jajčnikov. Dejavnost smo razširili tudi na druge dedne sindrome za raka in se umestili v sam evropski vrh kot evropski referenčni center za redke bolezni – v mrežo za dedne rake. Od 2019 vodimo državni register testiranih, obremenjenih z dednim rakom, in naše bolnike vključujemo v domače in mednarodne raziskave. Nenehno preverjamo in optimiziramo kakovost dela in s tem skrbimo za varno obravnavo bolnikov.
Ključne besede: rak dojk, diagnostika, onkologija
Objavljeno v DiRROS: 22.12.2022; Ogledov: 309; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (105,49 KB)

106.
Molekularna diagnostika raka dojk
Srdjan Novaković, 2022, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Povzetek: Rak je bolezen, ki nastane kot posledica delovanja številnih dejavnikov (genetskih, okoljskih, življenjskega sloga), ki povzročijo maligno spremembo celice. S stališča molekularne biologije in genetike razlikujemo dedne in sporadične oblike raka. Genetske spremembe, ki jih opredeljujemo z metodami molekularne diagnostike, nam lahko služijo za različne namene: 1. oceno tveganja, da oseba zboli za rakom, 2. natančnejšo opredelitev tumorjev, 3. oceno prognoze bolezni, 4. napoved odgovora na zdravljenje, 5. napoved presnavljanja zdravil, 6. spremljanje odgovora na zdravljenje, 7. godnje odkrivanje ponovitve bolezni. V tem prispevku podajam osnovni pregled uporabe molekularne diagnostike pri raku dojk. Prispevek vključuje molekularno diagnostiko dednih oblik raka in molekularno diagnostiko sporadičnih oblik raka glede na trenutno veljavne mednarodne smernice.
Ključne besede: rak dojk, diagnostika, onkologija
Objavljeno v DiRROS: 22.12.2022; Ogledov: 348; Prenosov: 99
.pdf Celotno besedilo (49,86 KB)

107.
Aspiracijska biopsija s tanko iglo v diagnostiki raka dojk
Veronika Kloboves-Prevodnik, 2022, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Povzetek: Aspiracijska biopsija s tanko iglo (ABTI) je ekonomična, hitra in zanesljiva diagnostična metoda za diagnostiko tipnih sprememb v dojki. Njena diagnostična zanesljivost je skoraj 100-%, kadar uporabljamo trojni pristop, ki temelji na rezultatih kliničnega pregleda, slikovne diagnostike in mikroskopske analize vzorca ABTI. ABTI uporabljamo tudi za določitev razširjenosti karcinoma, spremljanje uspešnosti zdravljenja, potrditev ponovitve karcinoma in določitev prediktivnih dejavnikov.
Ključne besede: rak dojk, citopatologija, onkologija
Objavljeno v DiRROS: 22.12.2022; Ogledov: 333; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (76,32 KB)

108.
Mobilna paliativna enota Onkološkega inštituta Ljubljana
Maja Ebert Moltara, Marjana Bernot, Maja Ivanetič Pantar, Nena Golob, Marta Globočnik Kukovica, Slavica Lahajnar, Branka Stražišar, Iztok Potočnik, Anita Riđić, Suzana Crljenica, Aleš Krajnc, Robert Terbovšek, 2022, pregledni znanstveni članek

Povzetek: Izhodišče: Del celostne obravnave bolnika z napredovalim rakom je tudi paliativna oskrba, ki bolniku in njegovim bližnjim omogoča kakovostno življenje. Paliativna oskrba se izvaja na dveh ravneh: osnovni in specializirani. Na Onkološkem inštitutu Ljubljana v okviru specializirane paliativne oskrbe izvajamo več dejavnosti: bolnišnično obravnavo bolnikov z najkompleksnejšimi težavami, ambulantno obravnavo za zgodnjo paliativno oskrbo, konziliarno (svetovalno) dejavnost in za bolnike doma telefonsko podporo ter obiske na domu. Mobilna paliativna enota je najnovejša dejavnost, ki se izvaja od septembra 2021. Metode: Analizirali smo podatke vseh bolnikov, vključenih v specializirano paliativno oskrbo med septembrom 2021, od pričetka delovanja mobilne paliativne enote, in koncem avgusta 2022. Opazovali smo starost, spol, kraj stalnega prebivališča, diagnozo ter kraj smrti in primerjali skupino bolnikov, ki so bili obravnavani v okviru specializirane paliativne oskrbe s podporo obiskov na domu, in skupino brez nje. Rezultati: Med opazovanim obdobjem je bilo v vse dejavnosti specializirane paliativne oskrbe Onkološkega inštituta vključenih 1086 bolnikov, od tega smo pri 347 bolnikih (32 % vseh) opravili 574 obiskov na domu (povprečno 1,7 obiska na bolnika (razpon 1–8)). 317 (91 %) bolnikov je imelo svoje stalno prebivališče v osrednjeslovenski regiji, 9 % obiskov je bilo izvedenih izven meja osrednjeslovenske regije. Primerjava skupin bolnikov, napotenih v specializirano paliativno oskrbo z vključitvijo mobilne paliativne enote ali brez nje, jasno kaže večji delež umrlih v domačem okolju, kadar podporo izvajamo tudi z obiski na domu (80 % v primerjavi z 62 %). Zaključek: Mobilna paliativna enota predstavlja pomemben element mreže paliativne oskrbe in zagotavlja pogostejše umiranje v domačem okolju.
Ključne besede: paliativna oskrba, umiranje, mobilna paliativna enota, onkologija
Objavljeno v DiRROS: 06.12.2022; Ogledov: 436; Prenosov: 118
.pdf Celotno besedilo (312,81 KB)

109.
Oligometastatski rak
Ivica Ratoša, Karmen Stanič, Tanja Ovčariček, Ajra Šečerov Ermenc, Janka Čarman, Blaž Grošelj, Staša Jelerčič, Peter Korošec, Manja Šešek, Marko Kokalj, Gaber Plavc, Miha Oražem, Helena Barbara Zobec Logar, 2022, pregledni znanstveni članek

Povzetek: Oligometastatska bolezen (OMB) predstavlja vmesno stanje med lokalno napredovalo boleznijo in obsežnejšo metastatsko boleznijo. Zaenkrat ne poznamo specifičnih biomarkerjev, ki bi nam pomagali opredeliti bolnike z majhnim bremenom bolezni, zato diagnoza OMB temelji na slikovni diagnostiki. V zadnjih letih narašča zanimanje za optimizacijo zdravljenja OMB predvsem zaradi obetavnih rezultatov dodatka lokalnega k obstoječemu sistemskemu zdravljenju. S takšnim načinom zdravljenja se je prvič pokazala možnost doseganja dolgotrajnih zazdravitev ali redko celo ozdravitev teh bolnikov. Razlikovanje posameznih vrst OMB in njihovo enotno poimenovanje je pomembno zlasti v kliničnih raziskavah, saj nam omogoča medsebojno primerjavo rezultatov različnih raziskav.
Ključne besede: klasifikacija, oligometastatska bolezen, sistemsko zdravljenje, onkologija
Objavljeno v DiRROS: 06.12.2022; Ogledov: 471; Prenosov: 125
.pdf Celotno besedilo (246,61 KB)

110.
Klinična pot primarni hiperparatiroidizem
Klara Širca, Tomaž Kocjan, Marko Hočevar, 2022, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid

Ključne besede: onkologija, imunoterapija, neželeni učinki
Objavljeno v DiRROS: 24.11.2022; Ogledov: 546; Prenosov: 218
.pdf Celotno besedilo (563,27 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.35 sek.
Na vrh