Digital repository of Slovenian research organisations

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


Query: "keywords" (onkologija) .

101 - 110 / 596
First pagePrevious page78910111213141516Next pageLast page
101.
Vloga diplomirane medicinske sestre pri ultrazvočno vodeni biopsiji dojke
Anita Plausteiner, Anastazija Šelih, 2022, published professional conference contribution abstract

Keywords: rak dojke, onkologija, zdravstvena nega
Published in DiRROS: 27.01.2023; Views: 353; Downloads: 93
.pdf Full text (36,91 KB)

102.
Vpliv opustitve dopolnilne kemoterapije na preživetje bolnic z zgodnjim ER+/HER2+ rakom dojk
Valentina Jerič Horvat, Damjan Manevski, Barbara Gazić, Primož Drev, Domen Ribnikar, Erika Matos, Boštjan Šeruga, 2022, published professional conference contribution abstract

Keywords: onkologija, rak dojke, kemoterapija
Published in DiRROS: 27.01.2023; Views: 366; Downloads: 104
.pdf Full text (47,33 KB)

103.
Načela zdravljenja raka glave in vratu
Primož Strojan, 2022, published professional conference contribution

Abstract: V Sloveniji je zdravljenje rakov glave in vratu zaradi njihove nizke incidence centralizirano in multidisciplinarno. Poteka izključno v obeh univerzitetnih kliničnih centrih, v Ljubljani in Mariboru (kirurgija), in na Onkološkem inštitutu v Ljubljani (radioterapija, sistemska terapija). Odločitev o namenu in vrsti zdravljenja vedno sprejme multidisciplinarni konzilij, ki izbira med različnimi terapevtskimi možnostmi glede na njihovo učinkovitost, potencialno toksičnost ter splošno stanje in želje bolnika. Manjši (začetni) tumorji so lahko zdravljeni z enim samim terapevtskim načinom, kirurgijo ali radioterapijo, pri večjih, a še operabilnih tumorjih se odločamo med primarno operacijo oziroma nekirurškim zdravljenjem. Bolniki z neoperabilnimi tumorji so zdravljeni z različnimi kombinacijami radioterapije in sistemske terapije. Za paliacijo simptomov se uporabljajo prilagojeni režimi radioterapije in sistemska terapija. Ker je zdravljenje agresivno, je treba bolnika ves čas natančno spremljati, pomembno vlogo pa imajo tudi različne podporne dejavnosti, kot je protibolečinska in prehranska obravnava.
Keywords: rak glave in vratu, zdravljenje, onkologija
Published in DiRROS: 06.01.2023; Views: 376; Downloads: 93
.pdf Full text (122,58 KB)

104.
Pot bolnika skozi zdravstveni sistem : organizacija obravnave raka glave in vratu v Sloveniji
Primož Strojan, 2022, published professional conference contribution

Abstract: Rak glave in vratu je heterogena skupina redkih malignih bolezni. Zato mora njegova obravnava potekati znotraj ekspertnih timov z ustreznimi izkušnjami. To pa je v državah, kot je Slovenija, mogoče le s centralizacijo na vseh ravneh obravnave tega raka. V prispevku je opisana organizacija obravnave rakov glave in vratu v Sloveniji in vloga posameznih deležnikov.
Keywords: rak glave in vratu, zdravljenje, onkologija
Published in DiRROS: 06.01.2023; Views: 277; Downloads: 83
.pdf Full text (99,51 KB)

105.
Etiološki vzroki za nastanek raka glave in vratu ter možnosti za preventivno ukrepanje
Marko Kokalj, 2022, published professional conference contribution

Abstract: Najpomembnejša etiološka vzroka za nastanek raka glave in vratu sta tobak in alkohol, ki sta skupaj udeležena pri nastanku več kot 70 % rakov glave in vratu, v ospredju pa je v zadnjih letih tudi okužba s humanim papilomavirusom (HPV). Kot najbolj učinkovit ukrep za zmanjševanje uživanja škodljivih substanc se je izkazala primarna preventiva, za preprečevanje rakov, povzročenih s HPV, pa cepljenje.
Keywords: rak glave in vratu, etiologija, onkologija
Published in DiRROS: 06.01.2023; Views: 376; Downloads: 91
.pdf Full text (101,89 KB)

106.
Breme raka glave in vratu ter trendi
Vesna Zadnik, 2022, published professional conference contribution

Abstract: Ocenjeno je, da je leta 2020 za rakom glave in vratu po svetu zbolelo skoraj milijon ljudi, umrlo pa jih je 467.000. V Evropi je največja incidenca in umrljivost na vzhodu celine, Slovenija se po incidenci in umrljivosti raka glave in vratu uvršča v evropsko povprečje. V Sloveniji je v obdobju 2015–2019 za rakom glave in vratu povprečno letno zbolelo 471 oseb, kar je 3 % vseh rakavih bolezni v Sloveniji. Bolezen je pogostejša pri moških, kjer je na petem mestu po pogostosti med vsemi rakavimi obolenji. Breme bolezni s časom pri moških pada, pri ženskah pa stagnira. Pri večini bolnikov raka glave in vratu odkrijemo v starosti od 55 do 70 let, ko se bolezen že razširi v regijske bezgavke. Preživetje bolnikov z rakom glave in vratu se postopno veča – več kot polovica današnjih bolnikov preživi 5 let po diagnozi. Najpomembnejši prognostični dejavnik je stadij ob diagnozi.
Keywords: rak glave in vratu, breme raka, onkologija
Published in DiRROS: 06.01.2023; Views: 320; Downloads: 85
.pdf Full text (138,57 KB)

107.
Zvonka Zupanič Slavec : Zgodovina zdravstva in medicine na Slovenskem
Blaž Grošelj, 2022, professional article

Keywords: onkologija, zgodovina, razvoj medicine
Published in DiRROS: 23.12.2022; Views: 361; Downloads: 98
.pdf Full text (114,85 KB)

108.
Klinična genetika in rak dojk
Mateja Krajc, 2022, published professional conference contribution

Abstract: V primeru dedovanja visoko penetrantnih zarodnih patogenih različic (PR) v določenih genih se lahko močno poveča ogroženost, da bo posameznik zbolel za rakom. Prepoznavanje nosilcev zarodnih okvar je zato zelo pomembno. Vključimo jih lahko namreč v učinkovite presejalne programe za visoko ogrožene. Že leta 1999 smo se na Onkološkem inštitutu Ljubljana (OI) tega zavedali in tako kmalu po odkritju prvih genov, ki jih povezujemo z večjo ogroženostjo za raka dojk, genov BRCA1 in BRCA2, omogočili slovenskim družinam genetsko svetovanje in testiranje po najvišjih možnih standardih kakovosti. V sklopu multidisciplinarne obravnave smo tako v 23 letih dejavnosti genetski posvet in test omogočili več kot 11.000 posameznikom, največ, več kot 90 % vseh, prav s področja dednega raka dojk in jajčnikov. Dejavnost smo razširili tudi na druge dedne sindrome za raka in se umestili v sam evropski vrh kot evropski referenčni center za redke bolezni – v mrežo za dedne rake. Od 2019 vodimo državni register testiranih, obremenjenih z dednim rakom, in naše bolnike vključujemo v domače in mednarodne raziskave. Nenehno preverjamo in optimiziramo kakovost dela in s tem skrbimo za varno obravnavo bolnikov.
Keywords: rak dojk, diagnostika, onkologija
Published in DiRROS: 22.12.2022; Views: 316; Downloads: 87
.pdf Full text (105,49 KB)

109.
Molekularna diagnostika raka dojk
Srdjan Novaković, 2022, published professional conference contribution

Abstract: Rak je bolezen, ki nastane kot posledica delovanja številnih dejavnikov (genetskih, okoljskih, življenjskega sloga), ki povzročijo maligno spremembo celice. S stališča molekularne biologije in genetike razlikujemo dedne in sporadične oblike raka. Genetske spremembe, ki jih opredeljujemo z metodami molekularne diagnostike, nam lahko služijo za različne namene: 1. oceno tveganja, da oseba zboli za rakom, 2. natančnejšo opredelitev tumorjev, 3. oceno prognoze bolezni, 4. napoved odgovora na zdravljenje, 5. napoved presnavljanja zdravil, 6. spremljanje odgovora na zdravljenje, 7. godnje odkrivanje ponovitve bolezni. V tem prispevku podajam osnovni pregled uporabe molekularne diagnostike pri raku dojk. Prispevek vključuje molekularno diagnostiko dednih oblik raka in molekularno diagnostiko sporadičnih oblik raka glede na trenutno veljavne mednarodne smernice.
Keywords: rak dojk, diagnostika, onkologija
Published in DiRROS: 22.12.2022; Views: 351; Downloads: 101
.pdf Full text (49,86 KB)

110.
Aspiracijska biopsija s tanko iglo v diagnostiki raka dojk
Veronika Kloboves-Prevodnik, 2022, published professional conference contribution

Abstract: Aspiracijska biopsija s tanko iglo (ABTI) je ekonomična, hitra in zanesljiva diagnostična metoda za diagnostiko tipnih sprememb v dojki. Njena diagnostična zanesljivost je skoraj 100-%, kadar uporabljamo trojni pristop, ki temelji na rezultatih kliničnega pregleda, slikovne diagnostike in mikroskopske analize vzorca ABTI. ABTI uporabljamo tudi za določitev razširjenosti karcinoma, spremljanje uspešnosti zdravljenja, potrditev ponovitve karcinoma in določitev prediktivnih dejavnikov.
Keywords: rak dojk, citopatologija, onkologija
Published in DiRROS: 22.12.2022; Views: 342; Downloads: 90
.pdf Full text (76,32 KB)

Search done in 0.53 sec.
Back to top