1. Keep it simple : improving the ex situ culture of Cystoseira s.l. to restore macroalgal forestsAna Lokovšek, Valentina Pitacco, Domen Trkov, Leon Lojze Zamuda, Annalisa Falace, Martina Orlando-Bonaca, 2023, izvirni znanstveni članek Povzetek: Brown algae from genus Cystoseira s.l. form dense underwater forests that represent the most productive areas in the Mediterranean Sea. Due to the combined effects of global and local stressors such as climate change, urbanization, and herbivore outbreaks, there has been a severe decline in brown algal forests in the Mediterranean Sea. Natural recovery of depleted sites is unlikely due to the low dispersal capacity of these species, and efficient techniques to restore such habitats are needed. In this context, the aims of our study were (1) to improve and simplify the current ex situ laboratory protocol for the cultivation of Gongolaria barbata by testing the feasibility of some cost-effective and time-efficient techniques on two donor sites of G. barbata and (2) to evaluate the survival and growth of young thalli during the laboratory phase and during the most critical five months after out-planting. Specifically, the following ex situ cultivation methods were tested: (A) cultivation on clay tiles in mesocosms with culture water prepared by three different procedures (a) filtered seawater with a 0.22 μm filter membrane, (b) filtered seawater with a 0.7 μm filter membrane (GF), and (c) UV-sterilized water, and (B) cultivation on clay tiles in open laboratory systems. After two weeks, all thalli were fixed to plastic lantern net baskets suspended at a depth of 2 m in the coastal sea (hybrid method), and the algal success was monitored in relation to the different donor sites and cultivation protocol. The satisfactory results of this study indicate that UV-sterilized water is suitable for the cultivation of G. barbata in mesocosm, which significantly reduces the cost of the laboratory phase. This opens the possibility of numerous and frequent algal cultures during the reproductive period of the species. Additionally, if the young thalli remain in the lantern net baskets for an extended period of several months, they can grow significantly in the marine environment without being exposed to pressure from herbivorous fish.
Ključne besede: gojenje ex situ, obnova habitata, izboljšanje metodologije, gozdički rjavih alg, ex situ cultivation, mesocosm, open system, method improvement, brown algal forests restoration
Objavljeno v DiRROS: 29.03.2024; Ogledov: 92; Prenosov: 46
 Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. |
3. Perspektive obnove slovenskih gozdov v času podnebnih in družbenih spremembBoris Rantaša, Franc Perko, Gregor Božič, Marjana Westergren, Primož Simončič, Hojka Kraigher, 2023, strokovni članek Povzetek: Trajnostno, sonaravno in večnamensko gospodarjenje s slovenskimi gozdovi je omogočilo ohranjeno biotsko raznovrstnost, ohranjen prilagoditveni potencial ter velik povprečni prirastek in lesno zalogo. Za trajnostno zagotavljanje funkcij gozdov bo potrebno prilagajanje na spreminjajoče se podnebne in družbene razmere. Osrednji ukrep prilagajanja gozdov na podnebne spremembe je povečevanje pestrosti, tudi genetske. Praktično vsi področni strateški, zakonodajni ter operativni dokumenti na nacionalni in evropski ravni prepoznavajo in vsebujejo pomen ohranjanja gozdnih genskih virov in obnove ter nege gozda za trajnostni razvoj in zagotavljanje funkcij gozdov. Gospodarjenje z gozdovi bo treba nadgraditi z ukrepi, ki vključujejo aktiven pristop pri obnovi in negi gozda s čim širšo paleto vrstno in genetsko raznolikih sadik gozdnih drevesnih vrst. V obdobju 2023–2026 bo za obnovo gozdov in semenarsko ter drevesničarsko dejavnost na letni ravni potencialno namenjenih pribl. pet milijonov evrov javnih sredstev. Za obnovo in nego gozda bo nujno zagotoviti stabilno in fleksibilno financiranje zagotavljanja gozdnega reprodukcijskega materiala ter izvedbo obnove gozda in razvoja panoge. Avtorji poudarjajo tudi pomen sodelovanja in skupnega nastopa različnih deležnikov v celotni verigi gozdnega reprodukcijskega materiala.
Ključne besede: obnova gozdov, podnebne spremembe, družbene spremembe, zakonodaja, strategije, finance, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 09.01.2024; Ogledov: 227; Prenosov: 82
 Celotno besedilo (408,22 KB) |
4. Inovativen pristop obnove gozdov na KočevskemMartina Kastelec, Gregor Božič, Andreja Ferreira, Boštjan Mali, 2023, strokovni članek Ključne besede: podnebne spremembe, naravne ujme, gozdovi, kombinirana obnova gozdov, sadnja, inovativen pristop, Kočevska, Life IP CARE4CLIMATE
Objavljeno v DiRROS: 05.01.2024; Ogledov: 226; Prenosov: 65
Celotno besedilo (3,94 MB) |
5. |
6. Delavnica projekta LIFE SySTEMiC za lovce, lovske načrtovalce in raziskovalce v dinarsko jelovo-bukovih gozdovih, Mašun in Leskova dolina, 12. in 13. 10. 2023 : poročiloBoris Rantaša, Kristina Sever, Andrej Breznikar, Tjaša Baloh, Natalija Dovč, Evgen Ostanek, Peter Krma, Anton Smrekar, Matija Stergar, Miha Marenče, Hojka Kraigher, 2023, druge monografije in druga zaključena dela Ključne besede: gozdovi, genetska pestrost, nega gozda, obnova gozda, upravljanje s prostoživečimi živalmi, objedanje, gozdno mladje, ujme, podnebne spremembe
Objavljeno v DiRROS: 08.11.2023; Ogledov: 298; Prenosov: 102
Celotno besedilo (4,34 MB) |
7. Gozdarstvo v Sloveniji leta 1923Martin Jež, Urban Žitko, Amina Gačo, 2023, strokovni članek Ključne besede: gozdarstvo, Slovenija, spravilo lesa, lastništvo gozda, obnova gozda, lesna industrija
Objavljeno v DiRROS: 27.07.2023; Ogledov: 357; Prenosov: 102
Celotno besedilo (2,57 MB) |
8. MORSE – simulator razvoja gozdnih sestojevAndrej Bončina, Hana Štraus, 2022, izvirni znanstveni članek Povzetek: V prispevku je predstavljen sestojni simulator MORSE (MOdel Razvoja SEstojev), ki omogoča simuliranje razvoja enomernih mešanih sestojev na ravni posameznih sestojev in večji prostorski ravni. Zgrajen je iz treh modulov, ki obravnavajo rast, mortaliteto in ukrepanje (redčenje in obnova). Regresijski model razvoja dominantnega premera sestojev je temeljni algoritem, izdelan na podlagi empiričnih podatkov. Za zagon simulatorja so potrebni vhodni podatki o sestojnih in rastiščnih znakih, ki so preprosto določljivi. MORSE simulira razvoj sestojev za obdobje dvesto let glede na upravljavske odločitve o redčenju (jakost, pogostnost, zvrst, pospeševanje drevesnih vrst) in obnovi (ciljne velikosti, pomladitvena doba, čas in jakost pomladitvenih sečenj, pomladitveni cilj). Mogoča sta dva načina določanja režima redčenj: i) eksplicitna določitev terminov in jakosti redčenj in ii) posredna glede na primerjavo dejanske in optimalne temeljnice sestoja. Razvoj sestojnih znakov za opredeljeno obdobje je prikazan grafično in v preglednicah. Za isto obdobje so navedeni parametri poseka in mortalitete drevja. MORSE je sedaj v fazi preverjanja na sestojni ravni, potem sledi razvoj simulatorja na večji prostorski ravni. V prispevku so prikazane variante razvoja testnega sestoja glede na različno ukrepanje.
Ključne besede: modeliranje, rast, mortaliteta, redčenje, obnova, dominantni premer, gozdnogospodarsko načrtovanje
Objavljeno v DiRROS: 22.12.2022; Ogledov: 547; Prenosov: 160
Celotno besedilo (727,31 KB) |
9. |
10. |
