Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "ključne besede" (modeli) .

1 - 10 / 28
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Model naraščanja števila poškodb drevja pri redčenjih
Boštjan Košir, Anton Cedilnik, 1996, izvirni znanstveni članek

Povzetek: V sestavku je opisan teoretični izračun deleža poškodovanega drevja v sestojih v odvisnosti od jakosti redčenj, deleža poškodb pri vsakokratnem posegu ter od števila redčenj. Za model so bili uporabljeni podatki o številu dreves in jakosti redčenj iz donosnih tablic. Delež poškodovanega drevja pri redčenjih je bil v modelu odvisen od jakosti redčenja. Rezultati izračuna kažejo, da deleži poškodb v sestojih zelo hitro naraščajo s številom posegov in se proti koncu obhodnje približujejo 100%
Ključne besede: poškodbe drevja, redčenja, gozdarske tehnologije, modeli
Objavljeno v DiRROS: 23.08.2023; Ogledov: 285; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (1,36 MB)

2.
3.
4.
5.
6.
Primerjava različnih regresijskih modelov za napovedovanje debelinskega priraščanja jelke
Andrej Ficko, Vasilije Trifković, 2021, izvirni znanstveni članek

Povzetek: V prispevku na primeru jelke predstavljamo sedem regresijskih modelov za modeliranje priraščanja dreves s podatki periodičnih meritev na stalnih vzorčnih ploskvah. Poleg polinomske regresije, modela z dodanim šumom in mešanega linearnega modela, predstavljamo regresijo z naravnimi zlepki in tri modele z omejenimi odvisnimi spremenljivkami: truncated regression, tobit regression in grouped data regression. Modele lahko uporabimo, kadar se zaradi načina merjenja in zaokroževanja podatkov ter hierarhičnosti podatkov srečamo z rezanimi ali krnjenimi slučajnostnimi spremenljivkami, nezveznostjo odvisne spremenljivke in pristransko oceno prirastka. Pri pojasnitvi debelinskega priraščanja 21.013 jelk na 4.405 ploskvah v obdobju 1990–2014 v raznomernih gozdovih v dinarskih jelovo-bukovjih so vsi modeli pokazali podoben vpliv prsnega premera, sestojne temeljnice, temeljnice debelejših dreves, raznomernosti, nagiba, nadmorske višine in le manjše razlike v regresijskih koeficientih in merah prileganja. Največje povprečne napovedi prirastka daje tobit model, mešani model pa se najbolj prilega podatkom. V primerjavi z drugimi modeli model z zlepki kaže na počasnejše zmanjševanje prirastka zelo debelih jelk po kulminaciji prirastka.
Ključne besede: prirastek, multipla regresija, statistične metode, tobit model, krnjenje, mešani modeli, jelka, modeli z omejenimi odvisnimi spremenljivkami, stalne vzorčne ploskve
Objavljeno v DiRROS: 01.12.2021; Ogledov: 3145; Prenosov: 1863
.pdf Celotno besedilo (2,97 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Aktiviranje gospodarjenja v zasebnih gozdovih s poslovnim sodelovanjem med zasebnimi lastniki gozdov in ponudniki gozdarskih storitev: študij primera revir Vodice
Nina Iveta, Špela Pezdevšek Malovrh, 2021, izvirni znanstveni članek

Povzetek: V prispevku smo preverjali možnost aktiviranja gospodarjenja v zasebnih gozdovih s pomočjo poslovnega povezovanja znotraj poslovnih modelov 'zakup gozda' in 'upravljanje gozda' med zasebnimi lastniki gozdov in ponudniki gozdarskih storitev. S pomočjo anketiranja zasebnih lastnikov gozda (n = 205) in ponudnikov gozdarskih storitev (n = 14) smo ugotovili, da je pripra%vljenost za poslovno sodelovanje v obeh predlaganih poslovnih modelih večja pri ponudnikih gozdarskih storitev, kot pa je pri zasebnih lastnikih gozdov. Nadalje smo ugotovili, da je poslovno sodelovanje znotraj predlaganih poslovnih modelov uresni%čljivo, saj je stopnja sodelovanja zasebnih lastnikov gozdov s ponudniki gozdarskih storitev v 10-letnem obdobju zadovoljiva, hkrati pa so se predlagani pogoji, ki urejajo poslovno razmerje in temeljne obveznosti pogodbenih strank, izkazali za primerne za oba poslovna partnerja. Za začetek vzpostavitve poslovnega sodelovanja je treba najprej poskrbeti za promocijo poslovnega povezovanja in sodelovanja na lokalnem nivoju ter vzpostaviti poslovne odnose med potencialnimi partnerji.
Ključne besede: zasebni gozdovi, gospodarjenje, poslovno sodelovanje zasebnih lastnikov gozdov, ponudniki gozdarskih storitev, poslovni modeli, zakup gozda, upravljanje gozda, zasebni lastniki gozdov
Objavljeno v DiRROS: 17.08.2021; Ogledov: 3178; Prenosov: 1984
.pdf Celotno besedilo (821,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Analiza delovanja Zveze lastnikov gozdov Slovenije s ciljem njenega izboljšanja - ali obstajajo možnosti za vzpostavitev novih poslovnih modelov sodelovanja s člani?
Kaja Plevnik, Špela Pezdevšek Malovrh, 2021, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Zveza lastnikov gozdov Slovenije (ZLGS), ki povezuje lokalna združenja zasebnih lastnikov gozdov na državnem nivoju, se srečuje s problemom profesionalizacije pri svojem delovanju, zato je njeno delovanje omejeno. V cilju izboljšanja delovanja ZLGS in možnega poslovnega sodelovanja s člani v okviru novih poslovnih modelov smo opravili vodene intervjuje s predstavniki članov ZLGS (n = 24). Člani ZLGS so zadovoljni z delom ZLGS, predvsem zaradi njene vključenosti v procese sprejemanja zakonodaje. V prihodnje bi si člani želeli predvsem, da bi ZLGS delovala na področju skupne prodaje gozdno lesnih sortimentov (GLS), zato so izkazali velik interes za poslovno sodelovanje z ZLGS v smeri koordinirane prodaje GLS. Za uresničitev tega novega poslovnega modela je treba v prvi vrsti poskrbeti za promocijo koordinirane prodaje na lokalnem nivoju, zagotoviti primeren kader v ZLGS in vzpostaviti vezi med ponudniki in odkupovalci GLS.
Ključne besede: zasebni gozdovi, gospodarjenje, povezovanje zasebnih lastnikov gozdov, Zveza lastnikov gozdov Slovenije, poslovni modeli
Objavljeno v DiRROS: 28.03.2021; Ogledov: 3870; Prenosov: 2291
.pdf Celotno besedilo (902,66 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
10.
Sodobno gojenje bukovih gozdov
Dušan Roženbergar, Andrej Ficko, Jurij Diaci, 2008, pregledni znanstveni članek

Ključne besede: nega gozdov, negovalni modeli, bukovi gozdovi, bukev, gojenje gozdov, Fagus sylvatica
Objavljeno v DiRROS: 17.11.2020; Ogledov: 1190; Prenosov: 369
.pdf Celotno besedilo (396,04 KB)

Iskanje izvedeno v 2.18 sek.
Na vrh