Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "ključne besede" (konflikti) .

1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Upravljanje velikih zveri v Sloveniji
Matej Bartol, Matija Stergar, 2019, strokovni članek

Povzetek: Slovenija ima bogate izkušnje s trajnostnim upravljanjem in varstvom populacij velikih zveri, zato marsikje v svetu velja za zgled na področju upravljanja populacij medveda, volka in risa. V preteklosti sta bili pri nas populaciji volka in medveda že na robu izumrtja, ris pa je bil celo iztrebljen. Zdaj ris ponovno poseljuje slovenske gozdove, populaciji medveda in volka pa se v zadnjem desetletju (pre)hitro krepita in že dolgo nista bili v tako ugodnem stanju. Medveda in volka danes pri nas še najbolj ogroža razhajanje mnenj v družbi % na eni strani zagovorniki popolne zaščite vsakega osebka, na drugi pa zagovorniki (vsaj lokalnega) iztrebljenja zveri. To zelo ovira strokovno upravljanje populacij, k nastanku takšnega stanja pa je zagotovo svoj delež prispevala zastarela evropska naravovarstvena zakonodaja. Zato bi moral biti glavni izziv upravljavcev posodobitev evropske zakonodaje, s pomočjo katere bi bilo mogoče pri ljudeh, ki živijo na območju prisotnosti velikih zveri, ohraniti določeno raven strpnosti do zveri ter uravnavati številčnost velikih zveri v mejah, ki še omogočajo ugodno stanje populacij, obenem pa so sprejemljive tudi za ljudi, ki z velikimi zvermi sobivajo.
Ključne besede: rjavi medved, volk, upravljanje, populacija, Zavod za gozdove Slovenije, javna gozdarska služba, velike zveri, konflikti, odstrel, Direktiva o habitatih
Objavljeno v DiRROS: 16.11.2019; Ogledov: 3249; Prenosov: 772
.pdf Celotno besedilo (157,12 KB)

3.
Problematika voženj z motornimi vozili v naravnem okolju na primeru Pohorja
Peter Zajc, Jernej Berzelak, Jurij Gulič, Sebastjan Štruc, Ljudmila Medved, Branko Gradišnik, 2018, izvirni znanstveni članek

Povzetek: V Sloveniji je vožnja z vozili na motorni ali drug lasten pogon v naravnem okolju prepovedana. Kljub temu poteka vožnja z enduro oz. motokros motorji, štirikolesniki in motornimi sanmi. Inšpektorat RS za okolje in prostor v poročilih za leti 2015 in 2016 ugotavlja, da kljub spremembi Zakona o ohranjanju narave v letu 2014 težava nadzora voženj z motornimi vozili v naravnem okolju ni rešena. Nadzorni organi se soočajo s težavo izvedbe samega prekrškovnega postopka, ker kršiteljev ni mogoče ustaviti ali prepoznati. V okviru projekta SUPORT % trajnostno upravljanje Pohorja smo pridobili nekatere podatke o prostorski razporeditvi, frekvenci voženj ter značilnostih voženj na podlagi mnenj voznikov motornih vozil v naravnem okolju. Projektno območje je obsegalo 25.771 ha ovršnega dela Pohorja med Klopnovrškimi barji in Malo Kopo. Na podlagi pridobljenih podatkov in diskusije na nacionalnem posvetu leta 2016 smo oblikovali morebitne ukrepe izboljšanja upravljanja voženj z motornimi vozili v naravnem okolju. Na ponovnem posvetu leta 2017 na Kopah smo ugotavljali, da ostaja težava enako pereča, saj se na področju predlaganih sprememb pravne ureditve, izvajanja neposrednega nadzora v naravi ter vzpostavljanja območij za vožnjo z motornimi vozili v naravnem okolju ni kaj spremenilo.
Ključne besede: gozdni prostor, narava, terenska vozila, prosti čas, konflikti
Objavljeno v DiRROS: 22.05.2018; Ogledov: 4297; Prenosov: 815
.pdf Celotno besedilo (545,53 KB)

4.
Model reševanja konfliktov - primer lesnega podjetja na Hrvaškem
Josip Faletar, Jože Kropivšek, 2016, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Pri poslovanju se, kakor tudi pri vseh ostalih odnosih, pojavljajo nasprotna mišljenja in konflikti. Ravnanje s konflikti je ena pomembnejših nalog managementa, ki močno vpliva na učinkovitost in uspešnost podjetij. V raziskavi, ki je predmet tega članka, smo preučevali fenomen konfliktov v velikem lesnopredelovalnem podjetju na Hrvaškem. Podatke smo pridobivali s strukturiranim anketnim vprašalnikom. Ugotavljali smo značilnosti obstoječega modela ravnanja s konflikti v tem podjetju. Podrobneje smo preučevali odnose med zaposlenimi, kako pogosto se pojavljajo konflikti in kako se vpleteni odzivajo nanje. Čeprav v preučevanem podjetju formalno ne obstaja model ravnanja s konflikti, pa lahko na osnovi te raziskave ta model dovolj natančno identificiramo in dokažemo njegove skupne značilnosti. Rezultati so pokazali, da so odnosi med zaposlenimi v preučevanem podjetju dobri ter, da je način odzivanja na konflikte pozitivno naravnan. Najpogostejši vzrok za konflikte je slabši pretok informacij med zaposlenimi, kar kaže na izrazito potrebo po izboljšanju komunikacijskega kanala, predvsem po razgovorih in različnih drugih vrstah sestankov. Zato je to tudi eden izmed pomembnejših elementov predloga modela za ravnanje s konflikti v preučevanem podjetju.
Ključne besede: konflikti, reševanje konfilktov, lesno podjetje, modeli, Hrvaška, poslovanje, voditeljstvo, conflicts, leadership, wood industry, model, Croatia
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 5407; Prenosov: 2653
.pdf Celotno besedilo (1,56 MB)

5.
Iskanje izvedeno v 0.13 sek.
Na vrh