Digital repository of Slovenian research organisations

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


Query: "keywords" (kmetijska krajina) .

1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Prostorastoča drevesa kot stopni kamni v kmetijski krajini
Janez Pirnat, 2000, short scientific article

Abstract: Prostorastoča drevesa so pogosto edini gradnik naravne vegetacije v kmetijski krajini, lahko pa sestavljajo mozaik krajinskih gradnikov, skupaj s opi drevja, koridorji drevnine ali zaplatami gozda v kmetijski matici. Ve~krat sestavljajo sama ali skupaj z `e omenjenimi krajinskimi gradniki omre`je, ki omogo~a prehajanje {tevilnim vrstam. Prostorasto~a drevesa v kmetijski krajinipogosto zapostavljamo, nimamo evidentiranih, kljub zakonski osnovi ne gospodarimo z njimi. Analize drevnine na izseku Sor{kega polja ka`ejo, da prostorasto~a drevnina danes nima ve~ vlog, kot jih je imela pred desetletji, zato pa je pomembnej{a kot stopni kamni zlasti v tistih delih kmetijskih krajin, kjer so drugi ostanki naravne vegetacije `e izginili, oziroma so njihove medsebojne razdalje prevelike, da bi {e omogo~ale prehajanje vrst.
Keywords: biotska pestrost, prostorastoča drevnina, vrstna raznolikost, mnogonamensko gozdarstvo, krajinsko gozdarstvo, prostorastoče drevo, biodiverziteta, kmetijska krajina, stopni kamen, gradnik vegetacije, regionalizacija, geografski informacijski sistem
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4765; Downloads: 1939
.pdf Full text (902,76 KB)

2.
Predlog metodologije za razmejevanje kmetijskih in primestnih krajin v Sloveniji ter prostorska določila za določanje gozdov s poudarjeno funkcijo ohranjanja biotske raznovrstnosti
Dejan Firm, Janez Pirnat, 2017, original scientific article

Abstract: V prispevku smo predstavili novo metodologijo za razmejevanje kmetijskih oziroma primestnih krajin, hkrati pa smo pripravili nabor enostavnih kazalnikov (stopnja gozdnatosti, število zaplat, oblika in velikost gozdnih zaplat, prostorska razmestitev in povezanost gozdnih zaplat). S pomočjo omenjenih kazalnikov in nekaj zdrave pameti smo ugotovili, da večino tako dobljenih kmetijskih krajin v zahodni, severni in južni Sloveniji obdaja vsaj na eni strani gozdna(ta) matica, ki hkrati z razmeroma zadostno gozdnatostjo samih krajin omogoča prehajanje vrstam med matico in kmetijskimi krajinami. V osrednji Sloveniji, na Gorenjskem in v vzhodni Sloveniji pa se srečujemo z drobljenjem nekdaj enovitih kmetijskih krajin zaradi avtocest in deloma zajezitev rek Save in Drave. V teh krajinah so za oceno pestrosti pomembni izsledki, ki jih pridobimo z ovrednotenjem kazalnikov oblike in velikosti krajin, gozdnatosti krajin oziroma gostote zaplat, velikostnega razreda in oblike gozdnih zaplat.
Keywords: gozdne zaplate, kmetijska krajina, določila krčitev gozdov, krčitev gozdov, biotska raznovrstnost, Slovenija
Published in DiRROS: 22.06.2017; Views: 3773; Downloads: 807
.pdf Full text (5,26 MB)

Search done in 0.07 sec.
Back to top