21. Poročilo o preskusu št.: LVG 2021-028 : opis vzorca: LVG2021/00029: Abies alba, veja (z listi ali brez) ali poganjki, LVG2021/00033: Picea abies, veja (z listi ali brez) ali poganjki, LVG2021/00034: Picea pungens, veja (z listi ali brez) ali poganjki : namen testiranja: LVG2021/00029: sum na: Mraz, LVG2021/00033: sum na: Mraz, LVG2021/00034: sum na: MrazNikica Ogris, Tašja Cvelbar, Barbara Piškur, 2021, izvedensko mnenje, arbitražna odločba Ključne besede: varstvo gozdov, morfološke analize, navadna smreka, bela jelka, bodeča smreka, Picea abies, Abies alba, Picea pungens, pozna zmrzal, zimski mraz, sušni stres, presaditev, Rhizosphaera pini, rjavenje smrekovih iglic, Pestalotiopsis funerea, Phomopsis, Sydowia polyspora
Objavljeno v DiRROS: 18.05.2021; Ogledov: 1002; Prenosov: 497
 Celotno besedilo (1,11 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
22. Preverjanje kratkoročnih napovedi sanitarnega poseka smreke in jelke zaradi podlubnikov v Sloveniji v 2020Nikica Ogris, Maarten De Groot, 2020, kratki znanstveni prispevek Ključne besede: navadna smreka, Picea abies, bela jelka, Abies alba, sanitarni posek, napovedi, ogroženost, modeli, validacija, zmogljivost, zanesljivost, točnost, natančnost, AUC, občutljivost, specifičnost
Objavljeno v DiRROS: 14.01.2021; Ogledov: 1059; Prenosov: 1099
Celotno besedilo (1,66 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
23. Pregled jelovih rastišč v SlovenijiIgor Dakskobler, Aleksander Marinšek, 2009, pregledni znanstveni članek Povzetek: Članek vsebuje pregled jelovih rastišč na ozemlju Slovenije. Našteli in kratko opisali smo deset jelovih (bukovo-jelovih, smrekovo-jelovih) združb. Nekatere uspevajo na svežih do vlažnih, nevtrofilnih ali acidofilnih rastiščih podgorskega in gorskega pasu (Galio-Abietetum, Bazzanio-Abietetum, Polysticho setiferi-Abietetum), druge na zelo skalnatih karbonatnih ali silikatnih rastiščih z inicialnimi tlemi (npr. Ribeso alpini-Piceetum, Neckero-Abietetum, Calamagrostio-Abietetum, Paraleucobryo-Abietetum). Jelka ima pomembno ekološko, biotopsko in gospodarsko vlogo v nekaterih bukovih (jelovo-bukovih) združbah (npr. Omphalodo-Fagetum, Homogyno sylvestris-Fagetum, Anemono-Fagetum). Uspeva v večini smrekovih združb, v macesnovju (Rhodothamno-Laricetum) in alpskem ruševju (Rhododendro hirsuti-Pinetum prostratae = Rhodothamno-Rhododendretum hirusti).
Ključne besede: gozdne združbe, bela jelka, Abies alba, jelovi gozdovi, fitocenologija, sintaksonomija, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 17.11.2020; Ogledov: 1439; Prenosov: 408
Celotno besedilo (675,63 KB) |
24. |
25. |
26. Veliki rastlinojedi parkljarji, obnova, struktura in funkcije gozdov v SlovenijiDušan Roženbergar, Thomas Andrew Nagel, Gal Fidej, Jurij Diaci, 2017, pregledni znanstveni članek Povzetek: V prispevku prikazujemo, kakšni so vplivi velikih rastlinojedih parkljarjev na obnovo, s tem pa na drevesno sestavo, strukturo, kakovost in odpornost slovenskih gozdov. V uvodnem delu, na podlagi izsledkov tujih in domačih raziskav, predstavljamo nekaj temeljnih značilnosti razmerja med velikimi rastlinojedimi parkljarji (VRP) in gozdnim ekosistemom. Prikazujemo, kako na ta odnos lahko vplivamo z gozdnogojitvenimi ukrepi in na podlagi izsledkov novejših raziskav na tem področju navajamo oceno trenutnega stanja v slovenskih gozdovih. Na splošno se razmere v osrednjih območjih VRP glede na prejšnja desetletja izboljšujejo, vendar v nekaterih predelih Slovenije gostote velikih rastlinojedih parkljarjev ne omogočajo trajnostne obnove vseh domačih vrst, še posebno jelke in hrasta. To otežuje prilagajanje gozdov na podnebne spremembe, kar je še posebno izrazito na površinah, ki so jih prizadele naravne ujme. Na koncu prispevka predstavljamo predlog poskusnega usklajenega ukrepanja upravljavcev divjadi, lastnikov gozdov in gojiteljev, kar bi lahko prispevalo k večjemu razumevanju odnosa med velikimi rastlinojedimi parkljarji in gozdnimi sestoji ter boljšemu upravljanju gozdov v prihodnosti.
Ključne besede: naravno pomlajevanje, otežena obnova gozdov, gojenje gozdov, objedanje, nazadovanje jelke, jelka
Objavljeno v DiRROS: 28.10.2017; Ogledov: 3591; Prenosov: 828
Celotno besedilo (246,31 KB) |
27. Električna upornost kot kazalec zdravstvenega stanja in možnosti jelk za preživetje na območjih z zračno polucijoNiko Torelli, Dušan Robič, Martin Zupančič, Primož Oven, Franc Ferlin, Bojana Križaj, 1990, izvirni znanstveni članek Ključne besede: jelka, Abies alba (Mill.), propadanje gozda
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4378; Prenosov: 1825
Celotno besedilo (495,65 KB) |
28. |
29. Primerjalno testiranje jelovih provenienc glede nekaterih fizioloških značilnosti v zvezi s propadanjem jelke na slovenskem ozemljuMiran Brinar, 1974, izvirni znanstveni članek Ključne besede: jelka, provenience, Abies alba Mill., propadanje jelke, umiranje jelke, Slovenija, filogenija, brinarjeva jelka
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4102; Prenosov: 1759
Celotno besedilo (2,71 MB) |
30. Integralna foto-terestrična inventura kot osnova za smotrno odločanje in gospodarjenje z gozdomMilan Hočevar, David Hladnik, 1988, izvirni znanstveni članek Ključne besede: umiranje gozdov, fotointerpretacijski ključ, prirastek, jelka, aeroposnetki, poklicna obolenja, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4044; Prenosov: 1764
Celotno besedilo (1,26 MB) |
