Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "ključne besede" (gozdovi) .

61 - 70 / 491
Na začetekNa prejšnjo stran3456789101112Na naslednjo stranNa konec
61.
62.
Raziskovanje možnosti prilagoditve trenutnega načina gospodarjenja z mešanimi gorskimi gozdovi za povečanje vezave ogljika v gozdovih
Suzana Podvinšek, Hana Štraus, Matija Klopčič, 2023, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Gozd ima pomembno vlogo pri blaženju vpliva podnebnih sprememb z zagotavljanjem ponora CO2 in skladiščenju ogljika (C). V raziskavi smo se osredotočili na dve ekosistemski storitvi gozdov: zagotavljanje lesa kot osnovne surovine in vezave C kot ekosistemska storitev blaženja (negativnih) vplivov podnebnih sprememb. Razvoj gozdov smo modelirali na dveh projektnih pilotnih območjih: na Pohorju in v Dinaridih. Simulacijo smo izvedli s populacijskim matričnim modelom SLOMATRIX, ki je sestavljen iz štirih glavnih modulov, od katerih vsak simulira enega od ključnih procesov v raznomernih gozdovih: vrast, naravno odmiranje, sečnjo oziroma antropogeno smrtnost in rast dreves. V okviru projekta smo v model dodali dodaten modul za izračun vezave C. Razvoj gozda je simuliran za pet drevesnih vrst oziroma skupin drevesnih vrst: jelko, bukev, smreko, druge iglavce in druge listavce. Simulirali smo trenutno gospodarjenje z gozdovi (scenarij BAU), scenarij brez aktivnega gospodarjenja (NOM) in z linearnim programiranjem iskali optimizirani scenarij COPT, pri katerem smo iskali način gospodarjenja, ki bo izkazoval največjo vezavo C v gozdovih v naslednjih sto letih. Pri scenarijih BAU in COPT smo kljub zelo majhnim razlikam v začetni debelinski strukturi gozdov zasledili razlike v debelinski strukturi in drevesni sestavi posekanih dreves in dva različna načina za maksimizacijo vezave C. Za prvi način, ki je bil simuliran v Dinaridih, je značilen manjši posek skupnega števila dreves z izrazitim poudarkom na poseku jelke, vendar so drevesa v povprečju večjih premerov kot pri scenariju BAU. Za drugi način, ki je bil simuliran na Pohorju, pa je značilen posek znatnega deleža tanjšega drevja s poudarkom na smreki in bukvi, kar se odraža v znatnem povečanju števila dreves velikih premerov. Domnevamo, da so razlike v pristopih k optimizaciji posledica različne produktivnosti rastišč in razlik v razmerjih počasi : srednje hitro : hitro rastočih dreves.
Ključne besede: sekvestracija ogljika, modeliranje razvoja gozdov, scenariji gospodarjenja z gozdovi, lesnoproizvodna funkcija
Objavljeno v DiRROS: 19.04.2023; Ogledov: 463; Prenosov: 93
.pdf Celotno besedilo (717,78 KB)

63.
64.
Sušenje jelovih krošenj zaradi gliv povezanih s Pityokteines vorontzowi
Ana Brglez, Barbara Piškur, Andreja Kavčič, 2023, kratki znanstveni prispevek

Ključne besede: gozdovi, varstvo gozdov, bela jelka, Abies alba, Vorontzowov jelov lubadar, Pityokteines vorontzowi, Geosmithia sp.
Objavljeno v DiRROS: 24.03.2023; Ogledov: 435; Prenosov: 182
.pdf Celotno besedilo (267,85 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

65.
Pregled strateških ciljev za gospodarjenje z gozdovi na ravni EU : poročilo o raziskavi
Janez Zafran, Andreja Ferreira, Anže Japelj, 2022, končno poročilo o rezultatih raziskav

Ključne besede: gospodarjenje z gozdovi, strateški cilji, strategije, Evropska unija
Objavljeno v DiRROS: 09.02.2023; Ogledov: 423; Prenosov: 128
.pdf Celotno besedilo (631,70 KB)

66.
67.
68.
69.
Mentorice v gozdarstvu
Katarina Flajšman, Nike Krajnc, 2022, strokovni članek

Ključne besede: projekt Gozdovi v ženskih rokah, projekt Fem4forest, mentorstvo, usposabljanje za mentorstvo, gozdarke, izobraževanje
Objavljeno v DiRROS: 25.01.2023; Ogledov: 446; Prenosov: 190
.pdf Celotno besedilo (8,60 MB)

70.
Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh