Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
Raziskovalni podatki

Možnosti:
  Ponastavi

Iskalni niz: "ključne besede" (gorski javor) .

1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Gozdovi plemenitih listavcev v Sloveniji : združbe gorskega javorja, gorskega bresta, velikega jesena, ostrolistnega javorja, lipe in lipovca
Igor Dakskobler, Petra Košir, Lado Kutnar, 2013

Povzetek: Gozdovi plemenitih listavcev so bili v Sloveniji na podlagi povsem novih znanstvenih izhodišč sistemsko opredeljeni v pregledni Tipologiji gozdnih rastišč (2012). V okviru tega so bili na podlagi ekologije in višinske razprostranjenosti opisani naslednji rastiščni tipi: podgorsko-gorsko lipovje na karbonatnih in mešanih kamninah, podgorsko pobočno velikojesenovje na karbonatnih in mešanih kamninah, gorsko-zgornjegorsko javorovje z brestom na karbonatnih in mešanih kamninah in podgorsko-gorsko javorovje s praprotmi na silikatnih kamninah. V tej publikaciji so na osnovi dosedanjega znanja in dostopnih virov v skladu z znanstvenimi fitocenološkimi principi utemeljili omenjene štiri rastiščne tipe s pripadajočimi asociacijami/združbami. Opisali so ključne značilnosti tipov gozdov plemenitih listavcev, kot so razširjenost,geološke, pedološke, reliefne in podnebne značilnosti, rastlinskevrste, gozdnogospodarski in gozdnogojitveni vidiki, naravovarstveni pomen in ogroženost. Vsakega od štirih rastiščnih tipov smo ilustrirali s slikami značilnih rastiščnih in sestojnih razmer ter diagnostičnih vrst.
Ključne besede: gorski javor, ostrolistni javor, gorski brest, veliki jesen, lipa, lipovec, gozdni sestoji, gozdna rastišča, fitogeografija, pedologija, albumi
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 947; Prenosov: 82
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
4.
Rastne značilnosti gorskega javorja (Acer pseudoplatanus L.) v Sloveniji
Aleš Kadunc, Marijan Kotar, 2003

Povzetek: Prispevek obravnava rastne značilnosti gorskega javorja na štirih skupinskih gozdnih rastiščih v Sloveniji. Analizirali smo višinsko in debelinsko rast 191gorskih javorjev s 30 lokacij. Na treh izmed njih smo opravljali desetdnevne meritve višinskega priraščanja mladic gorskega javorja. Pokazalo se je, da gorski javor v višino najhitreje raste na javorovjih, sledijo bukovja in nazadnje jelovo bukova rastišča. Kar zadeva debelinsko rast, v mladosti najhitreje rastejo javorovja, kasneje pa jih prehiti gorski javor z bukovih in jelovo bukovih rastišč. Debelinsko priraščanje je v pozitivni povezavi z velikostjo krošnje. Tekoči višinski prirastek najpogosteje kulminira med 12. in 14. letom starosti, debelinski pa med 20. in 40. letom. Povprečni starostni višinski prirastek doseže kulminacijo večinoma med 20. in 25. letom, povprečni debelinski prirastek pa med 30. in 50. letom starosti. Višinsko priraščanje gorskega javorja ima eno in izrazito kulminacijo v rastnisezoni, čas intenzivnega priraščanja pa traja 30-40 dni.
Ključne besede: gorski javor, Acer pseudoplatanus L., rastišče, višinska rast, debelinska rast, velikost krošnje, Slovenija
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 869; Prenosov: 78
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh