Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "ključne besede" (Picea abies) .

11 - 20 / 101
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
11.
12.
13.
14.
Poročilo o preskusu št.: LVG 2022-205 : vzorec št. 2022/00703
Nikica Ogris, Ana Brglez, Barbara Piškur, 2022, izvedensko mnenje, arbitražna odločba

Ključne besede: varstvo gozdov, morfološke analize, navadna smreka, Picea abies, korenine, kloroza
Objavljeno v DiRROS: 30.10.2022; Ogledov: 490; Prenosov: 114
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

15.
16.
Pomen analize dominantnih dreves za gozdnogospodarsko načrtovanje na primeru kisloljubnega bukovja z rebrenjačo
Andrej Bončina, 2022, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Poznavanje razvoja dominantnega drevja je pomembno za spremljavo razvoja enomernih sestojev, določanje režima redčenj, ciljnih premerov drevesnih vrst in optimalnega razmerja razvojnih faz ter ocenjevanje produkcijske sposobnosti gozdnih rastišč. S podatki stalnih vzorčnih ploskev smo analizirali debelinsko in višinsko rast dominantnih dreves petih drevesnih vrst kisloljubnega bukovja z rebrenjačo (smreka, bukev, graden, rdeči bor in kostanj). Za vrste smo ocenili rastiščni produkcijski indeks (SPI), ki je dominanta višina drevja pri prsnem premeru 45 cm, rastiščni indeks (SI) in prikazali postopek določanja optimalnega razmerja razvojnih faz glede na drevesno sestavo sestojev ter odločitev o ciljnih premerih drevja in pomlajevanju sestojev. Vrednosti SPI za bukev, smreko, graden, rdeči bor in kostanj so 28,4; 31,1; 25,1; 26,1 in 23,2, vrednosti SI pa 27,9; 32,5; 20,9; 22,9 in 21,7. Optimalni deleži razvojnih faz so odvisni od izbrane drevesne sestave gozdov ter odločitev glede ciljnih premerov in pomlajevanja sestojev. Model debelinskega priraščanja bukve kaže, da na njeno debelinsko rast pozitivno vplivajo prsni premer, produktivnost rastišča in raznomernost sestojev, negativno pa delež bukve v sestoju, sestojna temeljnica in naklon terena.
Ključne besede: višinska rast, debelinska rast, rastiščni indeks, rastiščni produkcijski indeks, Fagus sylvatica, Picea abies, Quercus petraea, Pinus sylvestris, Castanea sativa
Objavljeno v DiRROS: 11.08.2022; Ogledov: 766; Prenosov: 199
.pdf Celotno besedilo (472,79 KB)

17.
18.
19.
20.
Relationships between wood-anatomical features and resistance drilling density in Norway spruce and European beech
Domen Arnič, Luka Krajnc, Jožica Gričar, Peter Prislan, 2022, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Environmental conditions affect tree-ring width (TRW), wood structure, and, consequently, wood density, which is one of the main wood quality indicators. Although studies on inter- and intra-annual variability in tree-ring features or density exist, studies demonstrating a clear link between wood structure on a cellular level and its effect on wood density on a macroscopic level are rare. Norway spruce with its simple coniferous structure and European beech, a diffuse-porous angiosperm species were selected to analyze these relationships. Increment cores were collected from both species at four sites in Slovenia. In total, 24 European beech and 17 Norway spruce trees were sampled. In addition, resistance drilling measurements were performed just a few centimeters above the increment core sampling. TRW and quantitative wood anatomy measurements were performed on the collected cores. Resistance drilling density values, tree-ring (TRW, earlywood width–EWW, transition-TWW, and latewood width–LWW) and wood-anatomical features (vessel/tracheid area and diameter, cell density, relative conductive area, and cell wall thickness) were then averaged for the first 7 cm of measurements. We observed significant relationships between tree-ring and wood-anatomical features in both spruce and beech. In spruce, the highest correlation values were found between TRW and LWW. In beech, the highest correlations were observed between TRW and cell density. There were no significant relationships between wood-anatomical features and resistance drilling density in beech. However, in spruce, a significant negative correlation was found between resistance drilling density and tangential tracheid diameter, and a positive correlation between resistance drilling density and both TWW + LWW and LWW. Our findings suggest that resistance drilling measurements can be used to evaluate differences in density within and between species, but they should be improved in resolution to be able to detect changes in wood anatomy.
Ključne besede: wood structure, Fagus sylvatica, Picea abies, quantitative wood anatomy, xylem anatomy, wood density, increment borer
Objavljeno v DiRROS: 08.04.2022; Ogledov: 573; Prenosov: 424
.pdf Celotno besedilo (3,23 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.33 sek.
Na vrh