11. Predlog optimalnega števila in lokacij kontrolno-lovnih nastav za prezimele osebke osmerozobega smrekovega lubadarja (Ips typographus) za leto 2023Nikica Ogris, Marija Kolšek, 2023, kratki znanstveni prispevek Ključne besede: gozdovi, varstvo gozdov, kontrolno-lovne nastave, postopek optimizacije, osmerozobi smrekov lubadar, Ips typographus, smreka, Picea abies, spremljanje, monitoring, zatiranje Objavljeno v DiRROS: 03.02.2023; Ogledov: 389; Prenosov: 177 Celotno besedilo (609,54 KB) Gradivo ima več datotek! Več... |
12. Preverjanje verjetnostne in količinske napovedi sanitarnega poseka smreke zaradi podlubnikov v Sloveniji v 2022Nikica Ogris, Maarten De Groot, 2022, kratki znanstveni prispevek Ključne besede: gozdovi, zdravje gozdov, sanitarni posek, napovedi, podlubniki, Slovenija, navadna smreka, Picea abies, ogroženost, model, validacija, zmogljivost, zanesljivost, točnost, natančnost, AUC, občutljivost, specifičnost Objavljeno v DiRROS: 14.12.2022; Ogledov: 403; Prenosov: 214 Celotno besedilo (1,02 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
13. Poročilo o preskusu št.: LVG 2022-207 : vzorec št. 2022/00700Ana Brglez, 2022, izvedensko mnenje, arbitražna odločba Ključne besede: varstvo gozdov, morfološke analize, navadna leska, Corylus avellana, navadna smreka, Picea abies, Erysiphe corylacearum, Lophodermium abietis, Rhizosphaera pini Objavljeno v DiRROS: 21.11.2022; Ogledov: 367; Prenosov: 0 |
14. Poročilo o preskusu št.: LVG 2022-205 : vzorec št. 2022/00703Nikica Ogris, Ana Brglez, Barbara Piškur, 2022, izvedensko mnenje, arbitražna odločba Ključne besede: varstvo gozdov, morfološke analize, navadna smreka, Picea abies, korenine, kloroza Objavljeno v DiRROS: 30.10.2022; Ogledov: 490; Prenosov: 114 Celotno besedilo (1,08 MB) |
15. Poročilo o preskusu št.: LVG 2022-076 : vzorec št. 2022/00308Barbara Piškur, Ana Brglez, Špela Jagodic, Nikica Ogris, 2022, izvedensko mnenje, arbitražna odločba Ključne besede: varstvo gozdov, morfološke analize, navadna smreka, Picea abies, Macrophomina phaseolina, traheomikoza, venenje sadik iglavcev, polifag Objavljeno v DiRROS: 22.08.2022; Ogledov: 504; Prenosov: 0 |
16. Pomen analize dominantnih dreves za gozdnogospodarsko načrtovanje na primeru kisloljubnega bukovja z rebrenjačoAndrej Bončina, 2022, izvirni znanstveni članek Povzetek: Poznavanje razvoja dominantnega drevja je pomembno za spremljavo razvoja enomernih sestojev, določanje režima redčenj, ciljnih premerov drevesnih vrst in optimalnega razmerja razvojnih faz ter ocenjevanje produkcijske sposobnosti gozdnih rastišč. S podatki stalnih vzorčnih ploskev smo analizirali debelinsko in višinsko rast dominantnih dreves petih drevesnih vrst kisloljubnega bukovja z rebrenjačo (smreka, bukev, graden, rdeči bor in kostanj). Za vrste smo ocenili rastiščni produkcijski indeks (SPI), ki je dominanta višina drevja pri prsnem premeru 45 cm, rastiščni indeks (SI) in prikazali postopek določanja optimalnega razmerja razvojnih faz glede na drevesno sestavo sestojev ter odločitev o ciljnih premerih drevja in pomlajevanju sestojev. Vrednosti SPI za bukev, smreko, graden, rdeči bor in kostanj so 28,4; 31,1; 25,1; 26,1 in 23,2, vrednosti SI pa 27,9; 32,5; 20,9; 22,9 in 21,7. Optimalni deleži razvojnih faz so odvisni od izbrane drevesne sestave gozdov ter odločitev glede ciljnih premerov in pomlajevanja sestojev. Model debelinskega priraščanja bukve kaže, da na njeno debelinsko rast pozitivno vplivajo prsni premer, produktivnost rastišča in raznomernost sestojev, negativno pa delež bukve v sestoju, sestojna temeljnica in naklon terena. Ključne besede: višinska rast, debelinska rast, rastiščni indeks, rastiščni produkcijski indeks, Fagus sylvatica, Picea abies, Quercus petraea, Pinus sylvestris, Castanea sativa Objavljeno v DiRROS: 11.08.2022; Ogledov: 766; Prenosov: 199 Celotno besedilo (472,79 KB) |
17. Poročilo o preskusu št.: LVG 2022-020 : vzorec št. 2022/00028 : namen testiranja: sum na: GlivaNikica Ogris, 2022, izvedensko mnenje, arbitražna odločba Ključne besede: varstvo gozdov, morfološke analize, navadna smreka, Picea abies, bela jelka, Abies alba, sušenje poganjkov, Phomopsis, Allantophomopsiella pseudotsugae, Phacidium coniferarum, uleknjenost lubja duglazije Objavljeno v DiRROS: 10.05.2022; Ogledov: 524; Prenosov: 209 Celotno besedilo (1,12 MB) |
18. Poročilo o preskusu št.: LVG 2022-016 : vzorec št. 2022/00016 : namen testiranja: sum na: SušaNikica Ogris, 2022, izvedensko mnenje, arbitražna odločba Ključne besede: varstvo gozdov, morfološke analize, rjavenje smrekovih iglic, Rhizosphaera pini, sušni stres, suša, smreka, Picea abies, fakultativni patogen Objavljeno v DiRROS: 22.04.2022; Ogledov: 649; Prenosov: 202 Celotno besedilo (1,12 MB) |
19. Verjetnostna in količinska napoved sanitarnega poseka smreke zaradi podlubnikov v Sloveniji v 2022Nikica Ogris, Maarten De Groot, 2022, kratki znanstveni prispevek Ključne besede: gozdovi, varstvo gozdov, navadna smreka, Picea abies, sanitarni posek, napoved, prognoza, ogroženost, model, smrekovi podlubniki, Ips typographus, Pityogenes chalcographus Objavljeno v DiRROS: 13.04.2022; Ogledov: 522; Prenosov: 346 Celotno besedilo (758,71 KB) Gradivo ima več datotek! Več... |
20. Relationships between wood-anatomical features and resistance drilling density in Norway spruce and European beechDomen Arnič, Luka Krajnc, Jožica Gričar, Peter Prislan, 2022, izvirni znanstveni članek Povzetek: Environmental conditions affect tree-ring width (TRW), wood structure, and, consequently, wood density, which is one of the main wood quality indicators. Although studies on inter- and intra-annual variability in tree-ring features or density exist, studies demonstrating a clear link between wood structure on a cellular level and its effect on wood density on a macroscopic level are rare. Norway spruce with its simple coniferous structure and European beech, a diffuse-porous angiosperm species were selected to analyze these relationships. Increment cores were collected from both species at four sites in Slovenia. In total, 24 European beech and 17 Norway spruce trees were sampled. In addition, resistance drilling measurements were performed just a few centimeters above the increment core sampling. TRW and quantitative wood anatomy measurements were performed on the collected cores. Resistance drilling density values, tree-ring (TRW, earlywood width–EWW, transition-TWW, and latewood width–LWW) and wood-anatomical features (vessel/tracheid area and diameter, cell density, relative conductive area, and cell wall thickness) were then averaged for the first 7 cm of measurements. We observed significant relationships between tree-ring and wood-anatomical features in both spruce and beech. In spruce, the highest correlation values were found between TRW and LWW. In beech, the highest correlations were observed between TRW and cell density. There were no significant relationships between wood-anatomical features and resistance drilling density in beech. However, in spruce, a significant negative correlation was found between resistance drilling density and tangential tracheid diameter, and a positive correlation between resistance drilling density and both TWW + LWW and LWW. Our findings suggest that resistance drilling measurements can be used to evaluate differences in density within and between species, but they should be improved in resolution to be able to detect changes in wood anatomy. Ključne besede: wood structure, Fagus sylvatica, Picea abies, quantitative wood anatomy, xylem anatomy, wood density, increment borer Objavljeno v DiRROS: 08.04.2022; Ogledov: 573; Prenosov: 424 Celotno besedilo (3,23 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |