Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
Raziskovalni podatki

Možnosti:
  Ponastavi

Iskalni niz: "ključne besede" (Fagus sylvatica) .

1 - 10 / 43
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
5.
Reliefne značilnosti tal in objedanje mladja s strani velikih rastlinojedih parkljarjev v jelovo-bukovem gozdu
Dušan Roženbergar, Robert Klevišar, Jurij Diaci, 2019

Povzetek: Veliki rastlinojedi parkljarji (VRP) različno vplivajo na razvoj gozdnih ekosistemov. Eden izmed najbolj negativnih vplivov, ki ga imajo na dolgoročni razvoj gozdov, je posledica kroničnega čezmernega objedanja mladja. Namen raziskave je bil s pomočjo analize objedanja v delu dinarskih jelovo-bukovih gozdov ugotoviti, kakšen vpliv na intenzivnost objedanja imajo habitatne značilnosti prostora in relief. Povprečna objedenost mladja je bila 70 %, analiza višinske strukture mladja pa je pokazala, da ni prehajanja gorskega javorja in jelke v zgornje višinske plasti. Potrdili smo vpliv stopnje kritja za VRP in reliefa na stopnjo objedenosti. Največ poškodb smo zabeležili na grebenih in v vrtačah. Glede na rezultate naših analiz v prihodnje v jelovobukovih gozdovih na območju naše raziskave ne bo mogoče zagotoviti primesi jelke in gorskega javorja v zgornjih sestojnih položajih. Če želimo v tem delu Slovenije vzgojiti pestre gozdove, bo poleg gozdno-gojitvenega ukrepanja nujno nadaljevanje intenzivnega gospodarjenja z VRP v smislu zmanjševanja njihovih gostot.
Ključne besede: objedanje, gojenje gozdov, veliki rastlinojedi parkljarji, relief, pomlajevanje, Abies alba, Fagus sylvatica, Acer pseudoplatanus
DiRROS - Objavljeno: 08.07.2019; Ogledov: 705; Prenosov: 225
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
7.
Pseudodidymella fagi in Slovenia : first report and expansion of host range
Nikica Ogris, Ana Brglez, Barbara Piškur, 2019

Povzetek: The fungus Pseudodidymella fagi is spreading in Europe and causing leaf blotch of European beech, Fagus sylvatica. Between 2008 and 2017, outbreaks of P. fagi were observed on European beech in Switzerland, Germany (also on F. orientalis), Austria, and Slovakia. In Slovenia, leaf blotch symptoms were first observed on F. sylvatica in 2018. P. fagi was identified as the causal agent of the observed symptoms in Slovenia by morphological examinations together with sequencing of the internal transcribed spacer (ITS) region of the rDNA. This study links the fungus to the expansion of the known distribution of the disease to Slovenia, and based on in vitro pathogenicity trials, also to a new potential host, Quercus petraea. The pathogenicity tests confirmed F. sylvatica and F. orientalis as hosts for P. fagi, but not Castanea sativa, where pathogenicity to F. orientalis was proved for first time in vitro. Although Koch%s postulates could not be proven for C. sativa, it seems to be partially susceptible in vitro because some of the inoculation points developed lesions. Additionally, damage to Carpinus betulus related to P. fagi near heavily infected beech trees was observed in vivo but was not tested in laboratory trials. Based on the results and our observations in the field, it is likely that P. fagi has a wider host range than previously thought and that we might be witnessing host switching.
Ključne besede: Pycnopleiospora fagi, leaf blotch, pathogenicity test, inoculation test, Fagus orientalis, Fagus sylvatica, Quercus petraea, mycopappus-like propagule, Carpinus betulus, host switching
DiRROS - Objavljeno: 23.08.2019; Ogledov: 230; Prenosov: 107
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
9.
Fizikalne in mehanske lastnosti svežega in osušenega lesa v bukovih deblih, izruvanih med žledolomom
Aleš Straže, Katarina Čufar, Maks Merela, Dominika Gornik Bučar, Denis Plavčak, Željko Gorišek, 2017

Povzetek: V raziskavi smo preučevali fizikalne in mehanske lastnosti lesa v deblih navadnih bukev (Fagus sylvatica L.), izruvanih med žledolomom. Lastnosti smo preučevali na vzporednih preizkušancih sveže in osušene bukovine, ki smo jih sistematično vzorčili po radialni in vertikalni smeri dreves. Določili smo gostoto, togost, upogibno trdnost, strižno trdnost v smeri lesnih vlaken ter tlačno trdnost lesa v vseh anatomskih smereh. Togost smo primerjalno vrednotili med statično 4-točkovnim upogibom in nedestruktivno z merjenjem hitrosti ultrazvoka ter z določanjem frekvenčnega odziva. V drevesih, ki so izruvana obležala v gozdu od februarja do konca vegetacijske dobe 2014 in so imela delno ohranjen koreninski sistem, aktivno krošnjo in zadosten kapilarni tok, nismo zaznali sprememb gostote in mehanskih lastnosti, ki bi bile posledica razkroja lesa. Tako v svežem kot osušenem stanju smo ugotovili značilni vzorec porazdelitve gostote in trdnosti. Gostota lesa je po višini dreves naraščala, v radialni smeri od stržena proti periferiji debla pa smo zaznali rahel trend zmanjševanja. Mehanske lastnosti z izjemo prečne tlačne trdnosti se povečujejo tako po višini debla kot tudi od stržena proti kambiju in so bile vedno boljše pri osušenem kot pri svežem lesu. Zanesljivost nedestruktivnih metod za določanje togosti je večja pri ocenjevanju osušenega lesa. Za oceno upogibne trdnosti z nedestruktivnimi metodami še vedno priporočamo vzporedno vizualno opredelitev značilnosti lesa.
Ključne besede: bukev, Fagus sylvatica, gostota, mehanske lastnosti, nedestruktivno testiranje, žledolom
DiRROS - Objavljeno: 03.07.2017; Ogledov: 1836; Prenosov: 366
.pdf Celotno besedilo (1012,73 KB)

10.
Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh