11. |
12. Rjavenje borovih iglic - primer ukrepanja v Soški doliniZoran Zavrtanik, Marija Kolšek, 2020, strokovni članek Povzetek: Gozdarski inštitut Slovenije je v letih 2015 do 2018 na več lokacijah v Soški dolini potrdil prisotnost glive Lecanosticta acicola, ki povzroča bolezen rjavenje borovih iglic, tudi na črnem boru (Pinus nigra), kar je glede na dosedanje raziskave te glive v Evropi redkost. Glede na rezultate raziskav in opažanja na terenu je populacija glive na črnem boru najverjetneje zelo patogena in bi lahko ogrozila naravne sestoje črnega bora v Sloveniji. V primerjavi z drugimi populacijami te glive v Sloveniji sklepamo, da je zaenkrat geografsko izolirana populacija glive na črnem boru. Zato je bila leta 2018 sprejeta odločitev, da se v Zgornjem Posočju izvedejo ukrepi za omejevanje širjenja glive. Pred decembrom 2019 je bila gliva uvrščena na seznam II.A.I Direktive Sveta 2000/29/ ES kot Scirrhia acicola. Z novo zakonodajo EU s področja zdravstvenega varstva rastlin je gliva L. acicola uvrščena na sezname nadzorovanih nekarantenskih škodljivih organizmov. Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR), Gozdarski inštitut Slovenije in Zavod za gozdove Slovenije so pripravili načrt ukrepanja, ki ga je potrdil direktor UVHVVR. Ukrepanje v gozdnem prostoru je potekalo konec leta 2019 in v prvi polovici leta 2020. Ključne besede: Lecanosticta acicola, rjavenje borovih iglic, Soška dolina, Pinus nigra, črni bor, ukrepanje, gozdovi Objavljeno v DiRROS: 14.11.2020; Ogledov: 1755; Prenosov: 442 Celotno besedilo (551,12 KB) |
13. Vzroki izredno obsežnega pojava sušice najmlajših borovih poganjkov (Diplodia pinea) v okolici Podgorja leta 2008Nikica Ogris, Boštjan Košiček, 2009, strokovni članek Ključne besede: črni bor, Pinus nigra Arn., poganjki, sušenje, sušica, Diplodia pinea, bolezni drevja, gozdovi, varstvo gozdov Objavljeno v DiRROS: 29.07.2020; Ogledov: 1604; Prenosov: 771 Povezava na celotno besedilo Gradivo ima več datotek! Več... |
14. Pinijev sprevodni prelec, Thaumetopoea pityocampa (Denis & Schiffermüller, 1775)Zoran Zavrtanik, Boštjan Košiček, 2016, kratki znanstveni prispevek Ključne besede: prelec, gosenica, sprevod, črni bor, alergeni, varstvo gozdov Objavljeno v DiRROS: 28.07.2020; Ogledov: 1441; Prenosov: 829 Povezava na celotno besedilo Gradivo ima več datotek! Več... |
15. Poročilo o preskusu št.: LVG 2020-031 : opis vzorca: 11179252: Pinus nigra, veja (z listi ali brez) ali poganjki, 11179269: Pinus sylvestris, veja (z listi ali brez) ali poganjki : namen testiranja: 11179252: sum na: Fusarium circinatum, 11179269: sum na: Fusarium circinatumNikica Ogris, Barbara Piškur, Špela Jagodic, Zina Devetak, 2020, izvedensko mnenje, arbitražna odločba Ključne besede: varstvo gozdov, morfološke analize, borov smolasti rak, Fusarium circinatum, Gibberella circinata, Pinus nigra, Pinus sylvestris, odmiranje najmlajših borovih poganjkov, Diplodia pinea, rdeči bor, črni bor Objavljeno v DiRROS: 26.05.2020; Ogledov: 1420; Prenosov: 0 |
16. Poročilo o preskusu št.: LVG 2020-003 : opis vzorca: Pinus nigra, veja (z listi ali brez) ali poganjki : namen testiranja: sum na: Fusarium circinatumNikica Ogris, Zina Devetak, Špela Jagodic, Barbara Piškur, 2020, izvedensko mnenje, arbitražna odločba Ključne besede: varstvo gozdov, morfološke analize, črni bor, Pinus nigra, borov smolasti rak, Fusarium circinatum, sušica najmlajših borovih poganjkov, Diplodia pinea Objavljeno v DiRROS: 18.03.2020; Ogledov: 1508; Prenosov: 283 Povezava na celotno besedilo |
17. Poročilo o preskusu št.: LVG 2019-198 : opis vzorca: Pinus nigra, les, lubje, sekanci : namen testiranja: sum na: Heterobasidion irregulareNikica Ogris, Zina Devetak, Špela Jagodic, Barbara Piškur, 2019, izvedensko mnenje, arbitražna odločba Ključne besede: varstvo gozdov, morfološke analize, Sarcoporia polyspora, črni bor, Pinus nigra, redka gliva Objavljeno v DiRROS: 16.12.2019; Ogledov: 1636; Prenosov: 91 |
18. |
19. Josip Ressel - gozdar in izumiteljMitja Cimperšek, 2019, strokovni članek Povzetek: Genialni češki izumitelj in izjemen gozdar Josef Ressel je pustil neizbrisen pečat tudi v slovenskem gozdarstvu. Večinoma je deloval na Krasu, kjer je med prvimi spoznal, da je pogozdovanje kamnitih goličav edini mogoči način za izboljšanje težavnega življenja tamkajšnjih prebivalcev. Prestavitev njegovega spomenika z neugledne lokacije na Aškerčevem trgu v park gozdarskega inštituta bi se mu gozdarji častno poklonili. Pred poldrugim stoletjem se je s pogozdovanjem črnega bora začela metamorfoza Krasa. Za revitalizacijo pogozdovanje, oživitev gole in kamnite puščave ima nemalo zaslug genialni izumitelj in vizionarski gozdar Josef Ressel, ki je med prvimi spoznal, da bi lahko trudapolno življenje Krašovcev izboljšali, če bi s pogozdovanjem revitalizirali kamnite pašnike. Ressel je bil sodobnik Prešerna, ki je živel v času, ko se je po propadu Beneške države začel razvijati Trst, z njim pa tudi trgovina z lesom in pomorski promet. Ključne besede: Ressel, pogozdovanje Krasa, črni bor, zgodovina gozdarstva Objavljeno v DiRROS: 17.06.2019; Ogledov: 2860; Prenosov: 763 Celotno besedilo (241,92 KB) |
20. Poročilo o preskusu št.: LVG2018-197 : opis vzorca: Pinus nigra, veja (z listi ali brez) ali poganjki : namen testiranja: sum na: sum na: Fusarium circinatumNikica Ogris, Barbara Piškur, Špela Jagodic, Zina Devetak, 2018, izvedensko mnenje, arbitražna odločba Ključne besede: varstvo gozdov, morfološke analize, Fusarium circinatum, Gibberella circinata, borov smolasti rak, Pinus nigra, črni bor, glive, Cyclaneusma, karantenski škodljiv organizem Objavljeno v DiRROS: 13.11.2018; Ogledov: 2674; Prenosov: 156 |