Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "ključne besede" (črni bor) .

11 - 20 / 30
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
11.
Obnova, rast in razvoj sestojev črnega bora (Pinus nigra Arnold) na dolomitsko-apnenčastih rastiščih zahodne Bosne
Marko Accetto, 1979, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: gozdovi, črni bor, Bosna
Objavljeno v DiRROS: 16.11.2020; Ogledov: 1214; Prenosov: 344
.pdf Celotno besedilo (3,59 MB)

12.
Rjavenje borovih iglic - primer ukrepanja v Soški dolini
Zoran Zavrtanik, Marija Kolšek, 2020, strokovni članek

Povzetek: Gozdarski inštitut Slovenije je v letih 2015 do 2018 na več lokacijah v Soški dolini potrdil prisotnost glive Lecanosticta acicola, ki povzroča bolezen rjavenje borovih iglic, tudi na črnem boru (Pinus nigra), kar je glede na dosedanje raziskave te glive v Evropi redkost. Glede na rezultate raziskav in opažanja na terenu je populacija glive na črnem boru najverjetneje zelo patogena in bi lahko ogrozila naravne sestoje črnega bora v Sloveniji. V primerjavi z drugimi populacijami te glive v Sloveniji sklepamo, da je zaenkrat geografsko izolirana populacija glive na črnem boru. Zato je bila leta 2018 sprejeta odločitev, da se v Zgornjem Posočju izvedejo ukrepi za omejevanje širjenja glive. Pred decembrom 2019 je bila gliva uvrščena na seznam II.A.I Direktive Sveta 2000/29/ ES kot Scirrhia acicola. Z novo zakonodajo EU s področja zdravstvenega varstva rastlin je gliva L. acicola uvrščena na sezname nadzorovanih nekarantenskih škodljivih organizmov. Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR), Gozdarski inštitut Slovenije in Zavod za gozdove Slovenije so pripravili načrt ukrepanja, ki ga je potrdil direktor UVHVVR. Ukrepanje v gozdnem prostoru je potekalo konec leta 2019 in v prvi polovici leta 2020.
Ključne besede: Lecanosticta acicola, rjavenje borovih iglic, Soška dolina, Pinus nigra, črni bor, ukrepanje, gozdovi
Objavljeno v DiRROS: 14.11.2020; Ogledov: 1755; Prenosov: 442
.pdf Celotno besedilo (551,12 KB)

13.
14.
Pinijev sprevodni prelec, Thaumetopoea pityocampa (Denis & Schiffermüller, 1775)
Zoran Zavrtanik, Boštjan Košiček, 2016, kratki znanstveni prispevek

Ključne besede: prelec, gosenica, sprevod, črni bor, alergeni, varstvo gozdov
Objavljeno v DiRROS: 28.07.2020; Ogledov: 1441; Prenosov: 829
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

15.
16.
17.
18.
19.
Josip Ressel - gozdar in izumitelj
Mitja Cimperšek, 2019, strokovni članek

Povzetek: Genialni češki izumitelj in izjemen gozdar Josef Ressel je pustil neizbrisen pečat tudi v slovenskem gozdarstvu. Večinoma je deloval na Krasu, kjer je med prvimi spoznal, da je pogozdovanje kamnitih goličav edini mogoči način za izboljšanje težavnega življenja tamkajšnjih prebivalcev. Prestavitev njegovega spomenika z neugledne lokacije na Aškerčevem trgu v park gozdarskega inštituta bi se mu gozdarji častno poklonili. Pred poldrugim stoletjem se je s pogozdovanjem črnega bora začela metamorfoza Krasa. Za revitalizacijo pogozdovanje, oživitev gole in kamnite puščave ima nemalo zaslug genialni izumitelj in vizionarski gozdar Josef Ressel, ki je med prvimi spoznal, da bi lahko trudapolno življenje Krašovcev izboljšali, če bi s pogozdovanjem revitalizirali kamnite pašnike. Ressel je bil sodobnik Prešerna, ki je živel v času, ko se je po propadu Beneške države začel razvijati Trst, z njim pa tudi trgovina z lesom in pomorski promet.
Ključne besede: Ressel, pogozdovanje Krasa, črni bor, zgodovina gozdarstva
Objavljeno v DiRROS: 17.06.2019; Ogledov: 2860; Prenosov: 763
.pdf Celotno besedilo (241,92 KB)

20.
Iskanje izvedeno v 0.72 sek.
Na vrh