Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "ključne besede" (%C4%8Crna Gora) .

1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Habitatne značilnosti rastišč divjega petelina (Tetrao urogallus L.) na Uršlji gori
Žiga Repotočnik, Klemen Jerina, Tomaž Mihelič, 2021, izvirni znanstveni članek

Povzetek: V Sloveniji je bilo opravljenih le nekaj raziskav habitata rastišč divjega petelina. Taka znanja so pomembna pri določitvi in izvajanju ukrepov za ohranitev oziroma povečanje številčnosti vrste. Namen dela je bil ugotoviti sedanjo aktivnost dvajsetih znanih rastišč divjega petelina na Uršlji gori z bližnjo okolico v primerjavi s prejšnjima popisoma (Adamič, 1986; Čas, 2000) in evidentirati potencialna nova. Prav tako smo želeli ugotoviti, ali so med aktivnimi in opuščenimi rastišči divjega petelina razlike v habitatnih danostih. Popise aktivnosti rastišč smo izvajali po metodi poslušanja pojočih samcev zgodaj zjutraj in beleženja znakov prisotnosti v času rastitve od 1.4. do 20.5. v letih 2019 in 2020. Habitatne značilnosti rastišč smo popisali na treh aktivnih rastiščih in treh opuščenih. Na podlagi dobljenih rezultatov smo ugotovili, da se je število aktivnih rastišč v primerjavi z letoma/če gre samo za ti leti, sicer v letih 1986 in 2000 zelo zmanjšalo (aktivnih le 30 % od vseh znanih). Na rastiščih smo v obeh letih skupno popisali približno trikrat manj aktivnih petelinov, tri neaktivne več ter 2,7-krat manj kokoši kot leta 2000. Iz tega sklepamo, da je na proučevanem območju vrsta ogrožena in lahko v naslednjih nekaj desetletjih izgine z območja, če se bo trend številčnosti še naprej manjšal. Delež opuščenih rastišč je bil večji v gozdovih z nižjo nadmorsko višino (pod 1200 m). Evidentirali nismo nobenega novega rastišča, so se pa centri aktivnih rastišč v primerjavi z zadnjim popisom spremenili v prostoru. Ugotovili smo razlike v habitatnih danostih med obema tipoma rastišč. Za aktivna rastišča je bila značilna velika pokritost tal z zeliščno plastjo (85 %, od tega 24 % jagodičja), več mravljišč, redkejši sklep sestoja (40-60 % zastrte površine), večja vidljivost pri tleh ter večji delež starejših iglastih sestojev v primerjavi z opuščenimi. Vidljivost pri tleh in delež drevesnih vrst glede na naše ugotovitve nista bistveno vplivala na aktivnost rastišč.
Ključne besede: divji petelin, Tetrao urogallus L., Uršlja gora, aktivnost rastišč, habitatne značilnosti rastišč
Objavljeno v DiRROS: 26.10.2021; Ogledov: 1031; Prenosov: 306
.pdf Celotno besedilo (765,89 KB)

2.
Obisk Črne Gore v okviru Gozdarskega društva Posočja
Edo Kozorog, 2018, poljudni članek

Ključne besede: Črna Gora, gozdovi, gozdarstvo, ekskurzija
Objavljeno v DiRROS: 23.12.2018; Ogledov: 2842; Prenosov: 682
.pdf Celotno besedilo (87,75 KB)

3.
Analiza nedeljskega obiska primestnega gozda na primeru Šmarne gore
Boštjan Anko, 1987, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: funkcije gozdov, rekreacija, rekreacijska funkcija gozdov, Šmarna gora, Ljubljana
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4223; Prenosov: 1796
.pdf Celotno besedilo (989,34 KB)

4.
Razvoj inicialne faze na vetrolomni površini v pragozdnem ostanku Ravna gora
Aleksander Marinšek, Jurij Diaci, 2004, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Zaradi vetroloma je leta 1983 v pragozdnem ostanku Ravna gora na Gorjancih na bukovem rastišču (Cardamini savensi-Fagetum) nastala 5,17 ha velika vrzel. Dejstvo, da je izsledkov o pomlajevanju po velikopovršinskih motnjah v pragozdovih malo, nas je vodilo k temu, da smo leta 2000 analizirali stanje indinamiko pomlajevanja vrzeli. Na treh različnih delih vrzeli smo postavili 15 raziskovalnih ploskev z dimenzijami 15 x 15 metrov, znotraj katerih smo analizirali zmes, razrast dreves, sestojno stanje po IUFRO klasifikaciji, pomladek in grobe lesne ostanke. Posebej nas je zanimalo razmerje med bukvijo (Fagus sylvatica L.) in gorskim javorjem (Acer pseudoplatanus L.). Slednjega je največ na sredini vrzeli. Pod sestojem, ki je zapolnil vrzel, je razvit pomladek bukve in javorja, ki je najgostejši na spodnjem (severnem) delu vrzeli. V pomladku prevladuje bukev. Ugotovili smo, da so bile razmere, ki so se izoblikovale po vetrolomu, bistveno drugačne od tipičnega goloseka. Predstavili smo tudi uporabne izsledke za gospodarjenje v gozdovih na podobnihrastiščih.Special attention is given to the gap, which was created in the virgin forest remnant Ravna gora in 1983 by wind throw. The gap in the optimal phase of almost pure beech and on beech site (Cardamini savensi-Fagetum) was 5.17 ha large. In 2000, owing to a lack of investigations in such conditions, we started to research the development patterns of natural regeneration within the gap. 15 sample plots (15 x 15 m) in three different positions within the gap were established. We analysed tree species mixture, architecture, stand structure according to IUFRO classification, advanced regeneration density andcoarse woody debris.The reserach concentrated in particular on the variability of beech (Fagus sylvatica L.) and sycamore (Acer pseudoplatanus L.) mixture in regard to theposition within the gap. It was found out that sycamore was more abundant than beech in the center of the gap. The advanced regeneration density of beech was much higher than sycamore's, and both species were more abundant in the northern part of the gap. The results suggest that the ecological conditions after the wind throw were different when compared to a clear-cut area of similar size. Useful results for managed forests on similar sites are also presented.
Ključne besede: pragozd, Ravna gora, vrzel, mladje, vetrolom, naravna obnova, Fagus sylvatica, Acer pseudoplatanus, virgin forest, gap, wind throw, natural regeneration
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4511; Prenosov: 2070
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

5.
Slečeva rja (Chrysomyxa rhododendri) je zelo močno poškodovala smrekovo mladje na severnem pobočju Kriške gore
Nikica Ogris, Dušan Jurc, 2008, izvedensko mnenje, arbitražna odločba

Ključne besede: slečeva rja, Chrysomyxa rhododendri, smreka, Picea abies, Kriška gora
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2509; Prenosov: 762
.pdf Celotno besedilo (3,53 MB)

6.
Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh