Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "avtor" (Zadnik Vesna) .

21 - 30 / 93
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
21.
Cancer patients’ survival according to socioeconomic environment in a high-income country with universal health coverage
Vesna Zadnik, Tina Žagar, Sonja Tomšič, Ana Mihor, Katarina Lokar, 2022, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Despite having an established systematic approach to population survival estimation in Slovenia, the influence of socioeconomic environment on cancer patients’ survival has not yet been evaluated. Thus, the main aim of our study was to quantify the potential impact of socioeconomic environment on cancer patients’ survival in our population in the 21st century. The net survival was calculated and stratified into quintiles of Slovenian version of the European Deprivation Index for all adult cancer patients diagnosed between 2004 and 2018 using the national cancer registry data. After accounting for basic demographic variables (age and gender), differences in stage at diagnosis, as well as the impact of the cancer treatment improvements over time, we found that cancer patients in Slovenia with lower socioeconomic status experience worse survival and have higher mortality. In particular, the odds of dying from oral, stomach, colorectal, liver, pancreatic, lung, breast, ovarian, corpus uteri, prostate, and bladder cancers, as well as for melanoma, leukemia, and non-Hodgkin lymphoma, are significantly higher in the socioeconomically most deprived group of patients compared to the most affluent group. The inequalities in cancer burden we found could help decision-makers to better understand the magnitude of this problem.
Ključne besede: cancer, population-survival, socioeconomic deprivation, cancer registry
Objavljeno v DiRROS: 06.09.2022; Ogledov: 410; Prenosov: 235
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

22.
23.
Priporočila za obravnavo bolnikov z rakom debelega črevesa in danke
2020, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid

Ključne besede: rak debelega črevesa, rak danke, bolniki, zdravljenje
Objavljeno v DiRROS: 18.03.2022; Ogledov: 779; Prenosov: 421
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

24.
25.
26.
27.
Ocena tveganja za levkemije zaradi nizkofrekvenčnega magnetnega polja pri slovenskih otrocih in mladostnikih
Tina Žagar, Sonja Tomšič, Sara Korat, Teja Oblak, Vesna Zadnik, 2021, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Izhodišča: Raziskave kažejo, da bi lahko nizkofrekvenčno magnetno polje (NF MP) gostote več kot 0,4 µT povečalo tveganje za nastanek otroških levkemij. Raziskali smo to tveganje zaradi izpostavljenosti NF MP zaradi bivanja v bližini daljnovodov in transformatorskih postaj v Sloveniji. Metode: Iz Registra raka Republike Slovenije smo pridobili georeferencirane podatke za vse otroke in mladostnike, stare 0–19 let, zbolele z levkemijo v letih 2005–2016, ter za referenčno populacijo vseh enako starih otrok in mladostnikov. Razdelili smo jih v pet skupin glede na izpostavljenost NF MP v okolici daljnovodov in transformatorskih postaj. Za oceno izpostavljenosti NF MP smo uporabili modelirane vrednosti na drobni prostorski mreži. Relativno tveganje za levkemije smo ocenili s standardiziranim količnikom incidence. Dodatno smo raziskali časovni trend pojavljanja levkemij v obdobju 1967–2016 ter geografsko razporejanje. Rezultati: V letih 1967–2016 je za levkemijami zbolelo 841 otrok in mladostnikov (16 na leto). V letih 2005–2016 je velika večina vseh otrok in mladostnikov (99,5 %) v Sloveniji živela na območjih z NF MP, manjšim od 0,1 μT. Med 195 primeri levkemij se je v 0,1 ≤ NF MP < 0,2 µT blizu daljnovodov razvrstil eden (SKI = 2,4, IZ: 0,1−13,3), v bližini transformatorskih postaj pa pet primerov (SKI = 3,0; IZ: 0,97−7,0). V področju gostote NF MP, večje od 0,2 μT, ni bilo zbolelih. Levkemije se niso statistično značilno geografsko razporejale. Zaključki: V Sloveniji nobenega primera levkemij med slovenskimi otroci in mladostniki, starimi do vključno 19 let, ki živijo v okolici daljnovodov in transformatorskih postaj, ne moremo pripisati vplivu izpostavljenosti NF MP.
Ključne besede: ocena tveganja, otroci, levkemije, nizkofrekvenčno magnetno polje, daljnovodi, transformatorske postaje
Objavljeno v DiRROS: 14.12.2021; Ogledov: 951; Prenosov: 442
.pdf Celotno besedilo (561,41 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

28.
Priporočila Onkološkega inštituta za zdravljenje bolnikov z adenokarcinomom želodca
2021, druge monografije in druga zaključena dela

Povzetek: V Sloveniji vsako leto zboli zaradi raka želodca okrog 450 bolnikov, od tega ima tri četrtine bolnikov ob postavitvi diagnoze razširjeno ali razsejano bolezen. Zato je pomembno, da imamo razvito sodobno multidisciplinarno zdravljenje. Onkološki inštitut je na poti pridobitve evropske onkološke akreditacije, ki jo podeljuje priznana Evropska organizacija onkoloških inštitutov (OECI), katere član je tudi Onkološki inštitut Ljubljana. Namen tega projekta je razvoj kliničnih poti, ki bodo omogočile celostno obravnavo bolnikov z rakom. Slovenskih priporočil za zdravljenje adenokarcinoma želodca trenutno nimamo, zato smo bili primorani sprejeti te, ki jim bomo sledili na Onkološkem inštitutu. V teh priporočilih, zaradi drugačne narave bolezni, ni zajeto zdravljenje raka ezofagogastričnega stika.
Ključne besede: rak želodca, adenokarcinom, onkološko zdravljenje, priporočila
Objavljeno v DiRROS: 14.09.2021; Ogledov: 1359; Prenosov: 361
.pdf Celotno besedilo (983,68 KB)

29.
Preživetje bolnikov z rakom v Sloveniji
Vesna Zadnik, Tina Žagar, Katarina Lokar, Sonja Tomšič, Amela Duratović Konjević, Nika Bric, Branko Zakotnik, 2021, strokovni članek

Povzetek: Populacijsko preživetje bolnikov z rakom je sestavljen kazalnik, v katerem se zrcalijo tako značilnosti bolnikov kot tudi organizacija, dostopnost, kakovost in učinkovitost sistema zdravstvenega varstva. Register raka Republike Slovenije je letos izdal že četrto obsežnejše poročilo o preživetju slovenskih bolnikov z rakom zbolelih med letom 1997 in 2016, ki kaže na napredek, ki sta ga v dvajsetih letih zagotovila slovenska onkologija in slovensko zdravstveno varstvo skupaj s celotno družbo. Preživetje slovenskih bolnikov z rakom se s časom povečuje. V zadnjih dvajsetih letih se je petletno čisto preživetje povečalo za dobrih 11 odstotnih točk. Znatno bolj se je povečalo preživetje pri moških. Starost in stadij ob diagnozi sta še vedno ključna za preživetje bolnikov z rakom. Pri obeh spolih se je preživetje bolnikov s kožnim melanomom, rakom debelega črevesa in danke ter pljučnim rakom v zadnjih dvajsetih letih značilno izboljšalo. Napredek je bil dosežen tudi pri najpogostejših rakih pri posameznem spolu: raku dojk pri ženskah in raku prostate pri moških. Izboljšanje preživetja slovenskih bolnikov z rakom, ki ga opazujemo v zadnjih letih, predstavlja osnovo in spodbudo za nadaljnje izboljšave.
Ključne besede: breme raka, preživetje raka, bolniki
Objavljeno v DiRROS: 10.06.2021; Ogledov: 1228; Prenosov: 324
.pdf Celotno besedilo (199,66 KB)

30.
At the crossroad of tradition and new technologies in cancer registration : programme and book of abstracts
2007, zbornik recenziranih znanstvenih prispevkov na mednarodni ali tuji konferenci

Ključne besede: registracija, zbiranje podatkov, analiza podatkov, epidemiologija, zborniki
Objavljeno v DiRROS: 29.04.2021; Ogledov: 1139; Prenosov: 523
.pdf Celotno besedilo (27,01 MB)

Iskanje izvedeno v 0.36 sek.
Na vrh