81. Testa QuantiFERON TB in TB Plus v Sloveniji v obdobju 2008–2019Urška Skamen, Eva Sodja, Marija Žolnir-Dovč, 2022, izvirni znanstveni članek Povzetek: Izhodišča: Test QuantiFERON TB (QFT TB) je prvenstveno namenjen za odkrivanje latentne (LTBI) okužbe z bacili tuberkuloze (TB). Članek obsega retrospektivno analizo rezultatov testa QFT TB v Sloveniji med letoma 2008 in 2019, opozarja na vplive predanalitskih dejavnikov na rezultate testa ter govori o razlogih za nastanek nejasnih rezultatov in o občutljivosti testa pri bolnikih z aktivno obliko TB. Metode: V obdobju 2008–2019 smo v Laboratoriju za mikobakterije Klinike Golnik s testom QFT TB testirali 29.352 vzorcev krvi bolnikov iz različnih zdravstvenih ustanov v Sloveniji. Na rezultatih testa QFT TB smo izvedli retrospektivno analizo. Rezultati: Delež pozitivnih rezultatov testa QFT TB se z leti postopno znižuje. V letu 2008 je znašal 20,8 %, v letu 2019 pa 10,7 %, kar pomeni, da je v zadnjih dvanajstih letih upadel za 48,6 %. Največjo težavo predstavljajo nejasni rezultati (letno povprečno 4,3 %), saj so za zdravnika nepovedni. Občutljivost testa QFT TB pri bolnikih z aktivno obliko TB je 82,9 %, kar je primerljivo s podatki iz tujine. Zaključek: Pomembno je, da pri odvzemu in pošiljanju krvi dosledno sledimo navodilom, saj je test QFT TB zelo občutljiv na predanalitske dejavnike in klinično stanje preiskovancev. Delež pozitivnih rezultatov testa QFT TB z leti pospešeno upada, kar je povezano z napori za omejitev širjenja TB in upadom primerov aktivne TB v naši državi.
Ključne besede: tuberkuloza - 2008-2019, Mycobacterium tuberculosis - 2008-2019, latentna tuberkuloza - 2008-2019, Slovenija, test QuantiFERON TB, predanalitski dejavniki, nejasen rezultat
Objavljeno v DiRROS: 29.08.2022; Ogledov: 563; Prenosov: 177
 Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več... |
82. |
83. Dnevnik zdravljenja z zdravilom regorafenibJanja Ocvirk, Martina Reberšek, Neva Volk, Tanja Mesti, Marko Boc, Marija Ignjatović, Nežka Hribernik, 2022, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid Ključne besede: kemoterapija, rak debelega črevesa in danke, gastrointestinalni tumorji
Objavljeno v DiRROS: 14.07.2022; Ogledov: 761; Prenosov: 201
 Celotno besedilo (2,48 MB) |
84. |
85. Solid cancer patients achieve adequate immunogenicity and low rate of severe adverse events after SARS-CoV-2 vaccinationUrška Janžič, Urška Bidovec, Katja Mohorčič, Loredana Mrak, Nina Fokter Dovnik, Marija Ivanović, Maja Ravnik, Marina Čakš, Erik Škof, Jerneja Debeljak, Peter Korošec, Matija Rijavec, 2022, izvirni znanstveni članek Povzetek: Background: SARS-CoV-2 vaccination in cancer patients is crucial to prevent severe COVID-19 disease course. Methods: This study assessed immunogenicity of cancer patients on active treatment receiving mRNA-based SARS-CoV-2 vaccine by detection of anti-SARS-CoV-2 S1 IgG antibodies in serum, before, after the first and second doses and 3 months after a complete primary course of vaccination. Results were compared with healthy controls. Results: Of 112 patients, the seroconversion rate was 96%. A significant reduction in antibody levels was observed 3 months after vaccination in patients receiving immune checkpoint inhibitors versus control participants (p < 0.001). Adverse events were mostly mild. Conclusion: Immunogenicity after mRNA-based vaccine in cancer patients is adequate but influenced by the type of anticancer therapy. Antibody levels decline after 3 months, and thus a third vaccination is warranted.
Ključne besede: onkološko zdravljenje, imunogenost, osnovno cepljenje mRNA, čvrsti tumorji, anticancer treatment, immunogenicity, mRNA-based vaccination, solid cancer
Objavljeno v DiRROS: 24.06.2022; Ogledov: 789; Prenosov: 326
Celotno besedilo (2,03 MB) |
86. Uporabnost FET PET/CT biomarkerjev pri diagnostiki ponovitve možganskih glialnih tumorjev z različnim statusom IDH mutacijMarija Skoblar Vidmar, Andrej Doma, Uroš Smrdel, Urška Zevnik, Andrej Studen, 2022, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci (vabljeno predavanje) Ključne besede: glioblastom, obsevanje, možganski rak, možganski tumor
Objavljeno v DiRROS: 17.06.2022; Ogledov: 518; Prenosov: 176
Celotno besedilo (125,57 KB) |
87. Odpornost glioblastoma na radioterapijo : vpliv rakavih matičnih celic in mikroo[ko]lja tumorjaBarbara Breznik, Bernarda Majc, Anamarija Habič, Urška Ušeničnik, Andrej Porčnik, Roman Bošnjak, Jernej Mlakar, Marija Skoblar Vidmar, Tanja Jesenko, Maja Čemažar, Tamara Lah Turnšek, Metka Novak, 2022, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci (vabljeno predavanje) Povzetek: Glioblastom je najpogostejši možganski tumor pri odraslih z zelo slabo prognozo preživetja bolnikov. Ta je posledica odpornosti glioblastoma na standardno zdravljenje, ki vključuje radioterapijo in kemoterapijo. Z namenom načrtovanja učinkovitejših pristopov zdravljenja preučujemo biološke mehanizme odpornosti glioblastoma na radioterapijo s poudarkom na mikrookolju tumorja in rakavih matičnih celicah. V predkliničnih raziskavah uporabljamo napredne in personalizirane celične modele, ki posnemajo mikrookolje tumorja v bolnikih in z večjo natančnostjo napovedo odziv bolnika na zdravljenje. Hkrati so takšni modeli pomembni za testiranje novih pristopov za zdravljenje kot je imunoterapija.
Ključne besede: glioblastom, mikrookolje, organoidi, možganski rak, možganski tumor, onkologija
Objavljeno v DiRROS: 16.06.2022; Ogledov: 572; Prenosov: 190
Celotno besedilo (89,78 KB) |
88. |
89. |
90. |
