11. |
12. Stanje na področju presejanja raka dojk in vzpostavitev organiziranega programa v SlovenijiIrena Kirar-Fazarinc, Maja Primic-Žakelj, 2004, published scientific conference contribution Abstract: Izhodišča. Epidemiološki podatki kažejo, da preventivne aktivnosti za zgodnje odkrivanje raka dojk v Sloveniji niso učinkovite, saj se umrljivost za rakom dojk ne zmanjšuje. Učinek presejanja, ki je za posameznico takoj očiten, se v zdravju populacije pokaže šele, če je pregledan zadosten delež ciljne populacije žensk, zato je potrebno zajeti v program presejanja vsaj 70 ` deležcilne populacije. Z večanjem deleža bolezni, odkrite na začetni stopnji razvoja se bo povečala možnost ozdravitve, s tem pa se bodo zmanjšali stroški zaradi pozno odkritih primerov rakave bolezni in zaradi prezgodnje smrti. Zakljuc7ci. Obvezno je začetno in dodatno izobraževanje vseh, ki sodelujejo v procesu presejanja raka dojk ter vzpostavitev mehanizmov za zagotavljanje in nadziranje kakovosti. V organiziranih presejalnih programih so potrebna za vsepostopke stroga merila kakovosti.
Published in DiRROS: 01.12.2023; Views: 148; Downloads: 58
 Full text (223,38 KB) |
13. Epidemiologija raka dojk v svetu in v SlovenijiMaja Primic-Žakelj, Vesna Zadnik, 2004, published scientific conference contribution Abstract: Izhodišča. Rak dojk je v Sloveniji napogostejši rak pri ženskah. Leta 2001 je za njim zbolelo 964 žensk (94,7/100.000), pričakujemo pa, da se bo v prihodnjih desetih letih incidenca še večala. Delež rakov, odkritih v omejenemstadiju, se počasi povečuje; leta 2001 je bilo takih manj kot 50% vsehprimerov. Čeprav se je preživetje bolnic izboljšalo (72% petletno relativno preživetje bolnic z rakom, odkritim v letih 1993-97), ostaja rak dojk pri ženskah na prvem mestu med vzroki smrti zaradi raka. Med dokazane nevarnostne dejavnike sodijo poleg spola in starosti še poprejšnji rak dojk, nekatere benigne bolezni dojk, družinska obremenitev, ionizirajoče sevanje, nekateri reproduktivni dejavniki in debelost. Za številne druge pa še ni dokončnega soglasja glede vprašanja, ali so povezave, ki so jih našli v nekaterih epidemioloških raziskavah, res vzročne. V primarni preventivi zaenkrat ni posebnih priporočil, so le splošna: vzdrževanje normalne telesne teže, pravilna prehrana, telesna dejavnost in zmernost pri pitju alkoholnih pijač. Ocenjujejo, da presejanje, redno marnografsko pregledovanje žensk po 50. letu starosti, zmanjša umrljivost za rakom dojk med pregledanimi za okrog 30%. Zaključki. Problem raka dojk je mogoče reševati celostno, s primarno preventivo, zgodnjim odkrivanjem in dostopnostjo do učinkovitega zdravljenja, predvsem pa z vlaganjem sredstev tja, kjer je razmerje med stroški in koristjonajugodnejše.
Published in DiRROS: 01.12.2023; Views: 144; Downloads: 46
Full text (361,42 KB) |
14. Epidemiologija raka dojk in presejanjeMaja Primic-Žakelj, Vera Pompe-Kirn, 1998, review article Abstract: Rak dojk je v Sloveniji najpogostejši rak pri ženskah. Leta 1995 je za njim zbolelo 784 žensk (76,7/100.000), pričakujemo pa , da se bo v prihodnjih desetih letih incidenca še večala. Delež rakov, odkritih v omejenem stadiju se povečuje; leta 1995 je bilo takih 44% vseh primerov. Čeprav se je preživetjolnic izboljšalo (67-odstotno 5-letno relativno preživetje bolnic z rakritim v letih 1988-92), ostaja rak dojk pri ženskah na prvem mestu med vzroki smrti zaradi raka. Med dikazane nevarnostne dejavnike sodijo poleg spola in starosti še poprejšnji rak dojk , nekatere benigne bolezni dojk, družinska obremenitev, ionizirajoče sevanje, nekateri reproduktivni dejavniki in debelost. V primarni preventivi zaenkrat ni posebnih priporočil, so le splošna: vzdrževanje normalne telesne teže, pravilna prehrana, telesna dejavnost in zmernost pri pitju alkoholnih pijač. Ocenjujejo, da presejanje, redno mamografsko pregledovannje žensk po 50. letu starosti z dodatnim kliničnim pregledom ali brez njega, zmanjša umrljivost za rakom dojk med pregledanimi za okrog 30%. Populacijsko presejanje priporočajo večinoma po 50.letu starosti. Problem raka dojk je mogoče reševati celostno, s primarno preventivo, zgodnjim odkrivanjem in dostopnostjo do užinkovitega zdravljenja, predvsem pa z vlaganjem sredstev tja, kjer je razmerje med stroški in koristjonajugodnejše.
Published in DiRROS: 21.11.2023; Views: 215; Downloads: 87
Full text (379,89 KB) |
15. |
16. 11. izobraževalni dan programa ZORA z mednarodno udeležbo : virtualni kongres, 17. november 2021 : zbornik prispevkov2021, proceedings of professional or unreviewed scientific conference contributions Keywords: neodzivnice, program Svit, program DORA, LBTI+, nosečnice, predrakave spremembe, incidence, umrljivost, zborniki, elektronske knjige
Published in DiRROS: 15.03.2022; Views: 705; Downloads: 421
Full text (6,29 MB)
This document has many files! More... |
17. Navodila za citološke izvide brisov materničnega vratu : klasifikacija po BethesdiAna Pogačnik, Margareta Strojan Fležar, Alenka Repše-Fokter, Vivijana Snoj, Irena Srebotnik-Kirbiš, Maja Primic-Žakelj, 2020, dictionary, encyclopaedia, lexicon, manual, atlas, map Abstract: V Sloveniji poteka državni presejalni program za zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb (ZORA) materničnega vratu od leta 2003. Od leta 2003 do 2008 smo znižali obolevnost za rakom materničnega vratu za skoraj 40 %, vendar pa uspešnost programa lahko še izboljšamo, tudi z rednim preverjanjem kakovosti dela ginekologov in citoloških laboratorijev, saj je spremljanje in nadziranje kakovosti vseh postopkov bistveni sestavni del vseh organiziranih presejalnih programov. Register ZORA zbira izvide brisov materničnega vratu (BMV) iz vseh desetih slovenskih laboratorijev, ki ustrezajo pogojem, določenim v Uradnem listu RS. Z registracijo vseh izvidov BMV smo vzpostavili učinkovit sistem spremljanja kakovosti vseh presejalnih postopkov.
Keywords: bris, citopatologija, klasifikacija, terminologija, elektronske knjige
Published in DiRROS: 10.03.2022; Views: 729; Downloads: 323
Full text (3,83 MB)
This document has many files! More... |
18. Programske smernice Državnega programa ZORAUrška Ivanuš, Edita Arh, Sonja Bebar, Branko Cvjetičanin, Dušan Deisinger, Mojca Florjančič, Aljoša Frelih, Urška Gašper, Biljana Grčar-Kuzmanov, Nina Jančar, Tine Jerman, Kaja Kališnik, Silvestra Kašnik-Čas, Veronika Kloboves-Prevodnik, Borut Kobal, Amela Duratović Konjević, Jerneja Kos, Gabrijela Kupljen, Mateja Lasič Pecev, Mateja Marčec, Leon Meglič, Sebastjan Merlo, Marko Mlinarič, Nataša Nolde, Irena Oblak, Maja Pakiž, Boštjan Pirš, Ana Pogačnik, Maja Primic-Žakelj, Alenka Repše-Fokter, Luka Roškar, Uršula Salobir Gajšek, Špela Sitar, Špela Smrkolj, Vivijana Snoj, Margareta Strojan Fležar, Tadeja Štrumbelj, Iztok Takač, Renata Toff-Jovan, Tomaž Tušek, Andreja Uštar, 2022, professional monograph Keywords: predrakave spremembe, zgodnja diagnostika, presejanje, presejalni programi, nacionalni programi, postopki, elektronske knjige
Published in DiRROS: 10.03.2022; Views: 776; Downloads: 391
Full text (1,68 MB)
This document has many files! More... |
19. |
20. |
