Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "avtor" (Leskovšek Katja) .

1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
The prognostic and predictive value of human gastrointestinal microbiome and exosomal mRNA expression of PD-L1 and IFNγ for immune checkpoint inhibitors response in metastatic melanoma patients : protocol trial
Ana Erman, Marija Ignjatović, Katja Leskovšek, Simona Miceska, Urša Lampreht Tratar, Maša Omerzel, Veronika Kloboves-Prevodnik, Maja Čemažar, Lidija Kandolf Sekulović, Gorazd Avguštin, Janja Ocvirk, Tanja Mesti, 2023, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Background: Immunotherapy has been successful in treating advanced melanoma, but a large proportion of patients do not respond to the treatment with immune checkpoint inhibitors (ICIs). Preclinical and small cohort studies suggest gastrointestinal microbiome composition and exosomal mRNA expression of PD-L1 and IFNγ from the primary tumor, stool and body fluids as potential biomarkers for response. Methods: Patients treated with immune checkpoint inhibitors as a first line treatment for metastatic melanoma are recruted to this prospective study. Stool samples are submitted before the start of treatment, at the 12th (+/−2) week and 28th (+/−2) week, and at the occurrence of event (suspected disease progression/hyperprogression, immune-related adverse event (irAE), deterioration). Peripheral venous blood samples are taken additionally at the same time points for cytologic and molecular tests. Histological material from the tumor tissue is obtained before the start of immunotherapy treatment. Primary objectives are to determine whether the human gastrointestinal microbiome (bacterial and viral) and the exosomal mRNA expression of PD-L1 and IFNγ and its dynamics predicts the response to treatment with PD-1 and CTLA-4 inhibitors and its association with the occurrence of irAE. The response is evaluated radiologically with imaging methods in accordance with the irRECIST criteria. Conclusions: This is the first study to combine and investigate multiple potential predictive and prognostic biomarkers and their dynamics in first line ICI in metastatic melanoma patients.
Ključne besede: gastrointestinal microbiome, mRNA expression of PD-L1 and IFNγ, immune checkpoint inhibitors, metastatic melanoma
Objavljeno v DiRROS: 21.03.2024; Ogledov: 56; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (642,09 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Zdravljenje z zaviralcem imunskih kontrolnih točk pri bolniku s ploščatoceličnim karcinomom kože in mielofibrozo : prikaz primera
Katja Leskovšek, Janja Ocvirk, 2023, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Povzetek: Imunosupresija je eden najpomembnejših dejavnikov tveganja za pojav ploščatoceličnega karcinoma kože. Tveganje je največje pri bolnikih po presaditvi solidnih organov, sledijo bolniki s presaditvijo kostnega mozga, okuženi s HIV in bolniki na imunosupresivnem zdravljenju s kemoterapijo, tarčnimi ali biološkimi zdravili. Običajno razvijejo multiple in recidivne ploščatocelične karcinome kože. Zdravljenje s kirurgijo in radioterapijo je pogosto neučinkovito in lahko povzroči pomembno morbiditeto, vodi v zmanjšano funkcijo organa ter posledično slabšo kvaliteto življenja. Bolniki imajo podvojeno tveganje za razsoj v oddaljene organe. Prognoza imunosuprimiranih bolnikov s ploščatoceličnim karcinomom kože je slabša. Na voljo so omejeni podatki o zdravljenju teh bolnikov z zaviralci imunskih kontrolnih točk kot so zaviralci PD-1.
Ključne besede: rak kože, melanom, sistemsko zdravljenje
Objavljeno v DiRROS: 18.05.2023; Ogledov: 265; Prenosov: 124
.pdf Celotno besedilo (437,44 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Obravnava gastrointestinalnih zapletov sistemskega zdravljenja raka : zaprtje
Katja Leskovšek, Janja Ocvirk, 2022, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Povzetek: Zaprtje se pojavlja pri 60-90% bolnikov z rakom. Incidenca je višja pri bolnikih z napredovalim rakom in starostnikih. Je posledica neposrednega ali posrednega učinka raka ali specifičnega onkološkega zdravljenja. Pojavi se lahko pri bolnikih na aktivnem zdravljenju, v obdobju paliativne oskrbe in po zaključenem zdravljenju. V sklopu sistemskega zdravljenja se najpogosteje pojavi kot zaplet zdravljenja s citostatiki, v sklopu podpornega zdravljenja pa zaradi opioidnih analgetikov, ki zmanjšajo motiliteto črevesja. Mnogokrat je slabo prepoznano in obravnavano, kar vodi v okrnjeno bolnikovo telesno in psihološko stanje ter posledično slabšo kvaliteto življenja. Vzrok zaprtja je pogosto kombinacija dejavnikov, zato je zdravljenje kompleksno. Ključen je individualen pristop k zdravljenju. Za razrešitev zaprtja se najpogosteje uporabljajo kombinacije osmotskih in kontaktnih odvajal, svečk, klizem in prokinetiki. Pomembno vlogo ima tudi nefarmakološko ukrepanje.
Ključne besede: neželeni učinki, bolniki, sistemsko zdravljenje
Objavljeno v DiRROS: 23.01.2023; Ogledov: 319; Prenosov: 82
.pdf Celotno besedilo (90,93 KB)

4.
Sistemsko zdravljenje hepatocelularnega karcinoma : prikaz primera
Katja Leskovšek, Janja Ocvirk, 2022, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Povzetek: Hepatocelularni karcinom (HCC) je peti najpogostejši rak v svetu po incidenci in tretji po umrljivosti. Leta 2019 je v Sloveniji za HCC zbolelo 260 ljudi. 5-letno preživetje znaša okrog 11 %. V več kot 80 % nastane iz ciroze jeter, najpogosteje kot posledica kroničnega hepatitisa B ali C (HBV, HCV) in prekomernega uživanja alkohola. BCLC klasifikacija razvrsti bolnike v pet kategorij oz. stadijev, od česar je odvisen način zdravljenja in prognoza. Prognoza pa je odvisna od jetrne funkcije, faktorjev povezanih s tumorjem in stanja zmogljivosti. Lokalne možnosti zdravljenja z resekcijo, presaditvijo in ablacijo jeter so potencialno kurativna zdravljenja. Kemoembolizacija in sistemsko zdravljenje pa lahko pomembno podaljšata preživetje bolnikov. V sistemskem zdravljenju je trenutno na voljo zdravljenje z imunoterapijo, biološko in tarčno terapijo.
Ključne besede: rak jetrnih celic, sistemsko zdravljenje, rak prebavil
Objavljeno v DiRROS: 13.01.2023; Ogledov: 477; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (128,66 KB)

5.
Sluznični melanom s prisotno c-KIT mutacijo – prikaz primera : Elektronski vir
Katja Leskovšek, Janja Ocvirk, 2022, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Ključne besede: melanom, rak kože, kemoterapija
Objavljeno v DiRROS: 11.04.2022; Ogledov: 465; Prenosov: 166
.pdf Celotno besedilo (797,47 KB)

6.
Maligni melanom : poznavanje bolezni, dejavnikov tveganja in odnos do njih v mladi odrasli populaciji v Sloveniji
Katja Leskovšek, Janja Ocvirk, 2018, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Incidenca malignega melanoma v Sloveniji v zadnjih desetletjih strmo narašča, poznavanje malignega melanoma in dejavnikov tveganja pa je med populacijo še vedno vprašljivo in malo raziskano. Najpomembnejši dejavnik tveganja za nastanek bolezni je delovanje ultravijoličnih žarkov, pred katerimi se je treba fizično zaščititi in uporabljati sredstva za zaščito pred soncem, predvsem v mladosti. Namen raziskave je bil pridobiti podatke o poznavanju malignega melanoma, dejavnikov tveganja in odnosu do njih ter primerjava odgovorov med študenti Medicinske fakultete in študenti treh ostalih fakultet. V presečno in anketno raziskavo so bili vključeni študentje štirih fakultet Univerze v Ljubljani: Medicinske fakultete, Fakultete za elektrotehniko, Fakultete za farmacijo ter Fakultete za matematiko in fiziko, ki so prek spletne povezave odgovarjali na anonimni vprašalnik. Odgovori 66,3 odstotka študentov Medicinske fakultete in 33,7 odstotka študentov ostalih fakultet kažejo, da je poznavanje malignega melanoma boljše med študenti Medicinske fakultete, razlika je statistično značilna (p = 0,0001). Študenti se v poznavanju dejavnikov tveganja statistično značilno razlikujejo le v pogostnosti uporabe zaščite pred soncem (p = 0,0001) in uporabljenem zaščitnem faktorju (p = 0,015). Študenti medicine s svetlimi tipi kože se pred soncem zaščitijo pogosteje, obstaja statistično značilna razlika (p = 0,001). Študenti Medicinske fakultete statistično značilno bolje prepoznavajo maligni melanom kot nevarno obliko kožnega raka. Pogosteje se tudi zaščitijo pred ultravijoličnimi žarki in uporabljajo višje zaščitne faktorje kot študenti ostalih fakultet. Kljub zelo visokem vedenju o škodljivosti izpostavljanja UV-žarkom med mlado slovensko populacijo je ukrepanje bistveno slabše.
Ključne besede: maligni melanom, dejavniki tveganja, mlada odrasla populacija
Objavljeno v DiRROS: 26.10.2018; Ogledov: 3109; Prenosov: 832
.pdf Celotno besedilo (144,59 KB)

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh