81. EMoNFUr - Zasnova mreže za spremljanje stanja nižinskega gozda in pogozditev v urbanem prostoru v Lombardiji in urbanega gozda v Sloveniji (Life+ 10 ENV/IT/000399) : poročilo o izvajanju projekta : po pogodbi štev. 356-23/2010-6Andrej Verlič, Mitja Ferlan, Katarina Flajšman, Maarten De Groot, Tine Hauptman, Dušan Jurc, Lado Kutnar, Nikica Ogris, Mitja Skudnik, Daniel Žlindra, Urša Vilhar, 2013, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: nižinski gozdovi, urbani prostor, urbani gozdovi, pogozdovanje Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3093; Prenosov: 854 Celotno besedilo (12,86 MB) |
82. EMoNFUr - Zasnova mreže za spremljanje stanja nižinskega gozda in pogozditev v urbanem prostoru v Lombardiji in urbanega gozda v Sloveniji (Life+ 10 ENV/IT/000399) : poročilo o izvajanju projektne naloge : po pogodbi štev. 2330-12-85-0004Andrej Verlič, Mitja Ferlan, Katarina Flajšman, Maarten De Groot, Tine Hauptman, Dušan Jurc, Lado Kutnar, Nikica Ogris, Mitja Skudnik, Daniel Žlindra, Urša Vilhar, 2013, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: nižinski gozdovi, urbani prostor, urbani gozdovi, pogozdovanje Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3425; Prenosov: 922 Celotno besedilo (15,44 MB) |
83. Sedanje stanje razširjenosti robinije (Robinia pseudoacacia L.) v Sloveniji in napovedi za prihodnostLado Kutnar, Andrej Kobler, 2013, izvirni znanstveni članek Povzetek: V raziskavi smo ugotavljali lesno zalogo robinije (Robinia pseudoacacia L.) in njen delež v gozdovih Slovenije. Poleg tega smo z uporabo empiričnega modela in scenarijev podnebnih sprememb napovedali njeno pojavljanje in delež v prihodnost. Robinija je trenutno najbolj pogosta tujerodna drevesna vrsta v naših gozdovih. Sedanja lesna zaloga robinije dosega okoli 0,6 % celotne lesne zaloge naših gozdov. Najpogostejša je v gozdovih GGO Murska Sobota in Kraškega GGO. Ob uresničitvi scenarijev podnebnih sprememb, ki vsi predvidevajo povečanje povprečnih temperatur zraka v prihodnosti, se bo delež lesne zaloge robinije postopoma še povečeval na vzhodnem in severovzhodnem ter jugozahodnem delu Slovenije. Večji delež lahko pričakujemo tudi v nižinskem in gričevnem delu osrednje Slovenije. Po napovedih modela bi se lahko lesna zaloga robinije do konca stoletja najmanj podvojila glede na današnje stanje. Ob uresničitvi scenarijev podnebnih sprememb bi se gozdarstvo srečevalo še z večjimi težavami, povezanimi s to invazivno tujerodno drevesno vrsto. Ob doslednejšem uresničevanju konceptov sonaravnega gozdarstva bomo morali na čim bolj optimalen način usklajevati med nezaželenostjo te invazivne tujerodne vrste in njenimi številnimi koristmi ter interesi lastnikov. Ključne besede: tujerodne vrste, invazivne vrste, lesna zaloga, Robinia pseudoacacia, robinja, podnebne spremembe, napovedi, modeli, Slovenija Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4938; Prenosov: 2322 Celotno besedilo (828,50 KB) |
84. Vegetacijske, talne in hidrološke razmere ter spremljanje stanja gozdov v GGE Osankarica na Pohorju : (5. delavnica Javne gozdarske službe na OE ZGS Maribor)Lado Kutnar, Urša Vilhar, Mihej Urbančič, Mateja Cojzer, Milan Kobal, Ljubo Cenčič, Primož Simončič, 2013, zbornik strokovnih ali nerecenziranih znanstvenih prispevkov na konferenci Ključne besede: gozdovi, vegetacija, hidrologija, tla, pedologija Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2938; Prenosov: 718 Celotno besedilo (7,34 MB) |
85. |
86. Vpliv podnebnih sprememb na pričakovano prostorsko prerazporeditev tipov gozdne vegetacijeLado Kutnar, Andrej Kobler, Klemen Bergant, 2009, izvirni znanstveni članek Povzetek: V raziskavi smo simulirali prostorsko prerazporeditev tipov gozdne vegetacije v Sloveniji, do katere bi lahko prišlo ob pričakovanih podnebnih spremembah. Potencialne prostorske spremembe gozdne vegetacije so bile analizirane v GIS okolju s pomočjo empiričnega modela, ki napoveduje prostorsko razporeditev gozdne vegetacije v odvisnosti od podnebnih in drugih parametrov. Rezultati simulacij na osnovi treh podnebnih scenarijev kažejo, da se bo vzorec razporeditve gozdne vegetacije menjal pod vplivom podnebnih sprememb. Po napovedih bi lahko do leta 2070 prišlo do sprememb vegetacijskega tipa na več kot 75 % vseh gozdnih površin. Danes prevladujoči, pretežno bukovi gozdovi bi lahko bili v spremenjenih okoljskih razmerah močno prizadeti. Model napovedujepadec deleža prevladujočih mezofilnih bukovih gozdov s sedanjih 57 %na samo 3 % po pesimističnem scenariju in do 29 % po optimističnem scenariju.V toplejšem podnebju, ki ga predvidevajo vsi trije scenariji, bi se močno razširili različni termofilni gozdovi. Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4391; Prenosov: 2012 Celotno besedilo (722,39 KB) |
87. Rastiščne in vegetacijske razmere v GGE Zgornje Dravsko polje : delavnica Javne gozdarske službeLado Kutnar, Mateja Cojzer, Mihej Urbančič, Milan Kobal, Ljubo Cenčič, Primož Simončič, 2009, zbornik strokovnih ali nerecenziranih znanstvenih prispevkov na konferenci Ključne besede: rastišča, vegetacija, Dravsko polje Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2959; Prenosov: 732 Celotno besedilo (3,21 MB) |
88. Bryophyte species diversity of forest ecosystems in Slovenia (intensive monitoring programe)Lado Kutnar, Andrej Martinčič, 2008, izvirni znanstveni članek Povzetek: As part of the Intensive Monitoring Programme (IM) of Forest Ecosystems in Slovenia, the bryophyte flora and vegetation have been studied on 11 IM plots and 64 vegetation sub-plots (10*10 m). On the IM plots, high species diversityof bryophytes has been assessed. The total number of bryophytes was 109; among them 82 species belonging to the mosses (Bryophyta) and 27 species to the liverworts (Marchantiophyta). The mean number per plot was 27 species, ranging from 13 species on the Brdo plot to 36 species on the Borovec and Draga plots. The most common moss species are Hypnum cupressiforme, Ctenidium molluscum, Tortella tortuosa, Brachythecium velutinum, Isothecium alopecuroides, Dicranum scoparium, Polytrichum formosum, Fissidens taxifolius,F. dubius (Bryophyta); and liverworts are Radula complanata, Chiloscyphus profundus, Plagiochila porelloides and Metzgeria furcata (Marchantiophyta). Regarding the substrate preference, the opportunistic species that inhabit very different substrates are prevalent; and the second main group are bryophytes inhabiting wood material (epiphyte, epixylic species). Using multivariate techniques (cluster analysis, DCA), the bryophytes have proved to be valuable indicator of site conditions (bedrock, surface rockiness, soil type, micro- and regional climate, vegetation) and forest stand conditions (dominant tree species, dead wood). Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4169; Prenosov: 1879 Celotno besedilo (972,91 KB) |
89. Talne in vegetacijske razmere na območju GGE LešjeMateja Cojzer, Ljuban Cenčič, Lado Kutnar, Mihej Urbančič, Milan Kobal, Tomaž Kralj, 2008, izvedensko mnenje, arbitražna odločba Ključne besede: tla, vegetacija, Lešje Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2976; Prenosov: 745 Celotno besedilo (3,15 MB) |
90. Talne in vegetacijske razmere na oglednih točkah v GGE Vzhodno PohorjeMihej Urbančič, Lado Kutnar, Milan Kobal, Mateja Cojzer, Ljubo Cenčič, 2007, izvedensko mnenje, arbitražna odločba Ključne besede: tla, vegetacija, Vzhodno Pohorje Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2767; Prenosov: 767 Celotno besedilo (2,67 MB) |