Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
Raziskovalni podatki

Možnosti:
  Ponastavi

Iskalni niz: "avtor" (Kutnar Lado) .

61 - 70 / 92
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
61.
62.
63.
64.
65.
66.
Biodiversity of types of ectomycorrhizae in a norway spruce stands on Pokljuka
Urša Vilhar, Igor Smolej, Tadeja Trošt Sedej, Lado Kutnar, Hojka Kraigher, 2004

Povzetek: Types of ectomycorrhizae were studied in soil cores from a young regeneration center in an autochthonous Norway spruce stand on Pokljuka (Triglav National Park, 1200 m.a.s.l.). Soil cores of equal volume (274 ml, 0 - 18 cm deep) weretaken from 33 sampling plots. In the samples all the roots were counted and types of ectomycorrhizae briefly characterized. From these data diversity indices (species diversity (d) and Shannon- Weaver index of diversity (H)) were calculated. Interactions among mycorrhizae, light regime and survival of spruce seedlings were studied. Out of about 50,000 root tips approximately 1 %were non-mycorrhizal, 63 % were old unviable mycorrhizae and 36 % were identifiable ectomycorrhizal root tips, forming 27 different types of ectomycorrhizae. Sixteen types of ectomycorrhizae were briefly characterized. The Shannon diversity index for types of ectomycorrhizae was high (3.13) with respect to the above-ground diversity of vegetation (1.7). The direct site factor was shown to be negatively correlated to ~Piceirhiza cornuta. The diffuse site factor was negatively correlated to Cortinarius sp. (obtusus type) and positively correlated to Inocybe sp. The ground vegetation cover waspositively correlated to Piceirhiza gelatinosa and the total vegetation cover to Elaphomyces sp.
Ključne besede: ectomycorrhizae, types of ectomycorrhizae, Norway spruce, natural regeneration, Pokljuka
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 958; Prenosov: 84
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

67.
Ohranjenost gozdnih tal in vegetacije v habitatu divjega petelina v vzhodnih Karavankah in vzhodnih Kamniško-Savinjskih Alpah
Lado Kutnar, Mihej Urbančič, Miran Čas, 2005

Povzetek: V študiji smo preuevali talne in vegetacijske razmere na devetih reprezentativnih ploskvah v habitatu divjega petelina (Tetrao urogallus L.) v visokogorju vzhodnih Karavank in vzhodnih Kamniško-Savinjskih Alp. Raziskave so potekale na ploskvah v razlinih gozdovih na rastiših divjega petelina, ki so bile sistematino izbrane glede na geološko podlago, ekspozicijo in stopnjo ohranjenosti gozdov. V drugotnih smrekovjih, ki so nastali na zarašenih pašnikih in porašajo distrina rjava tla na andezitnih grohih in na gnajsih, smo v primerjavi talnih lastnosti z dobro ohranjenim bukovimi gozdovi na podobnih rastiših zasledili znake degradacijskih procesov. V gozdovih na apnencih in dolomitih je bila rastlinska vrstna pestrost mnogo veja kot v gozdovih na nekarbonatnih kamninah. Floristina sestava in struktura vegetacijesta jasno nakazala stopnjo ohranjenosti oz. spremenjenosti gozdov tako na karbonatni kot tudi nekarbonatni matini podlagi.
Ključne besede: karmonatne kamnine, nekarbonatne kamnine, lastnosti tal, vegetacija, divji petelin, visokogorski gozd, Slovenija
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 799; Prenosov: 92
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

68.
Plant diversity of selected Quercus robur L. and Quercus petraea (Matt.) Liebl. forests in Slovenia
Lado Kutnar, 2006

Povzetek: In Slovenia, the plant species diversity on 225 research plots dominated by pedunculate oak (Quercus robur L.) and by sessile oak (Quercus petraea (Matt.) Liebl.) has been analysed. Plots of Q. robur are located in five, andplots of Q. petraea in four semi-natural managed forest complexes. In the tree layer, 28 species were found beside the dominant two oak species, with Carpinus betulus L., Picea abies (L.) Karst., Quercus cerris L. and Fagus sylvatica L. having significant shares of growing stock. Based on the understorey vegetation (shrub and herb layer, terricolous mosses), the Ddetrended Correspondence Analysis (DdCA) made a clear distinction between plots with dominant Q. robur and those with Q. petraea. The understorey vegetation also proved to be a valuable indicator of the site conditions and of forest management in the past. Based on ordination, lowland pedunculate oak forests of relatively long standing near to natural management have been separated from the pedunculate oak forests where spruce was favoured by the forest management, and from the man-made pedunculate oak stands on primary sites of Q. petraea. DCA clearly differentiated the sessile oak forests in warmer climate of Sub-Mediterranean region, and in warmer meso-sites of Pre-Pannonian region from other sessile oak forests. The main gradients of vegetation structure and of species diversity, as well main ecological gradients in different oak forests were obtained by ordination technique.
Ključne besede: floristic composition, vegetation structure, biodiversity, growing stock
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 864; Prenosov: 87
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

69.
Vpliv rastiščnih in sestojnih razmer na pestrost tal in vegetacije v izbranih bukovih in jelovo-bukovih gozdovih na Kočevskem
Lado Kutnar, Mihej Urbančič, 2006

Povzetek: Raziskava pestrosti talnih razmer in vegetacije na Kočevskem je potekala na štirih raziskovalnih kompleksih. Dva sta bila osnovana v dinarskem jelovo- bukovem gozdu (Omphalodo-Fagetum) na Kočevskem Rogu, dva pa v preddinarskem gorskem bukovem gozdu (Lamio orvalae-Fagetum) in acidofi lnem bukovem gozdu (Blechno-Fagetum) pri Kočevski Reki. Kompleksi so bili sestavljeni iz skupno 11 objektov z različnimi rastiščnimi in sestojnimi razmerami, ti pa iz 60 ploskev. V prvih treh kompleksih na apnencih in dolomitih smo ugotovili šest talnih enot (folični, litični, evtrični in rendzični leptosol, evtrični kambisol, haplični luvisol) in devet humusnih skupin treh humusnih oblik. V četrtem kompleksu na nekarbonatnih skrilavih glinovcih in peščenjakih smo odkrili le eno talno enoto (distrični kambisol), zato pa sedem humusnih skupinznotraj treh humusnih oblik. Skupaj smo na ploskvah popisali 165 višjih rastlin in mahov. Na raziskovalnih ploskvah na apnencih in dolomitih smo v povprečju našli skoraj trikrat več vrst kot na skrilavih glinovcih in peščenjakih. V primerjalni analizi izbranih raziskovalnih objektov smo med njimi ugotovili značilne razlike (npr. odprte sestojne vrzeli vs. sklenjeni sestoji, vrzeli v pragozdnem ostanku vs. umetno oblikovane vrzeli v gospodarskem gozdu, strma skalnata pobočja vs. platoji, vrtače). Specifi čna fl oristična sestava je predvsem rezultat različnih sestojnih in rastiščnih, še posebej talnih razmer ter intenzitete gospodarjenja v preteklosti in sedanjosti.
Ključne besede: biotska pestrost, vegetacija, talne razmere, humusne oblike, sestojne vrzeli, dinarsko območje, Slovenija, jelovo-bukovi gozdovi
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 904; Prenosov: 86
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

70.
Talne in vegetacijske razmere na oglednih točkah v GGE Vzhodno Pohorje
Mihej Urbančič, Lado Kutnar, Milan Kobal, Mateja Cojzer, Ljubo Cenčič, 2007

Ključne besede: tla, vegetacija, Vzhodno Pohorje
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 1056; Prenosov: 83
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh