Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Ključne besede: varstvo gozdov, monitoring, stanje gozdov, zdravstveno stanje krošenj, popis povzročiteljev poškodb, meteorološke meritve, osutost dreves, poročila, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 20.07.2021; Ogledov: 1048; Prenosov: 368
Celotno besedilo (15,19 MB)

Ključne besede: tujerodne rastline, tujerodne živali, invazivne tujerodne vrste, rastlinska morfologija, habitati, status, podobne vrste, albumi
Objavljeno v DiRROS: 15.06.2021; Ogledov: 975; Prenosov: 593
Celotno besedilo (32,25 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Povzetek: Stanje ohranjenosti sestojev habitatnega tipa 91E0* Obrečna vrbovja, jelševja in jesenovja (Alno-Padion, Alnion incanae, Salicion albae) je v Sloveniji precej zaskrbljujoče. V Sloveniji je bilo njegovo stanje ocenjeno kot slabo, trend pa negativen, kar pomeni dodatno možnost poslabšanja. Omenjeni gozdni habitatni tip sodi med prioritetne ali prednostne habitatne tipe, za katere je predvidena posebna skrb Evropske skupnosti. Zaradi njegove majhnosti in fragmentiranosti je pogosto spregledan in tudi neustrezno obravnavan. Z namenom, da bi izboljšali njegovo prepoznavnost in spoznali njegove značilnosti na terenu, smo mu v okviru LIFE integriranega projekta za okrepljeno upravljanje Nature 2000 v Sloveniji namenili posebno pozornost. V raziskavi smo z uporabo metode terenskega kartiranja podrobneje proučili stanje sestojev habitatnega tipa 91E0* v območju Natura 2000 Ličenca pri Poljčanah. Na tak način smo ugotovili, kakšna je površina sestojev tega habitatnega tipa in jo primerjali z obstoječimi conami habitatnega tipa 91E0*. Ugotavljali smo pojavljanje ključnih drevesnih vrst oz. drevesno sestavo sestojev, njihovo pomlajevanje ter vrste pritiskov in groženj za habitatni tip 91E0* na tem območju. Izmed različnih znanih podtipov habitatnega tipa 91E0* smo na tem območju našli predvsem podtip nižinsko črnojelševje, pa tudi fragmente podtipa vrbovja s topolom. Ponekod so se tudi v gozdu pojavljali manjši sestoji vrb in ozkolistnega jesena. Ugotovili smo, da površine sestojev habitatnega tipa 91E0* na območju Natura 2000 Ličenca pri Poljčanah dejansko zavzemajo le približno četrtino površine obstoječih con habitatnega tipa. Analiza drevesne sestave sestojev je pokazala predvsem vraščanje smreke v sestojih črnojelševja, le-ta naravno ni prisotna v tem habitatnem tipu. Ugotovili smo, da je na proučevanem območju pomlajevanje črne jelše zelo okrnjeno. Na slabšanje stanja sestojev črnojelševja še dodatno vplivajo različni pritiski in grožnje, kot so bližina kmetijskih površin, odpadki, fragmentacija sestojev črnojelševja, širjenje invazivnih tujerodnih rastlin, vodne regulacije, bližina prometnic, izsuševanje rastišč idr. Stanje ohranjenosti sestojev tega habitatnega tipa je bilo posledično v večini primerov ocenjeno kot neugodno do slabo. Z namenom, da bi se stanje obrečnih gozdov na območju Ličence pri Poljčanah izboljšalo, smo v prispevku predlagali nekaj konkretnih ohranitvenih ukrepov
Ključne besede: habitatni tip, črnojelševje, obrečni gozdovi, terensko kartiranje, stanje ohranjenosti, Alnus glutinosa, Natura 2000
Objavljeno v DiRROS: 14.04.2021; Ogledov: 1571; Prenosov: 548
Celotno besedilo (1,25 MB)

Povzetek: Zakon o gozdnem reprodukcijskem materialu, ki je bil sprejet junija 2002, v skladu z Direktivo EU o gozdnem reprodukcijskem materialu, zahteva določitev provenienčnih območij za pridobivanje in uporabo gozdnega reprodukcijskega materiala. V prispevku je predstavljen predlog oblikovanja ekoloških regij in podregij, ki so osnova za predlagano razmejitev provenienčnih območij. Meje ekoloških regij so lahko prehodne ali mozaično razporejene. Zaradi lažjega določanja provenienčnih območij na terenu in lažjega nadzora nad sadnjo oziroma setvijo so meje provenienčnih območij čimbolj prilagojene gospodarsko-ureditvenim in administrativnim mejam, ki so po možnosti označene na terenu. Predstavljene so osnove za oblikovanje in predlog razmejitve 7 provenienčnih območij, razdeljenih na štiri višinske pasove.
Ključne besede: ekološka regija, provenienčno območje, fitogeografska delitev, gozdni reprodukcijski material, uporaba, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 17.11.2020; Ogledov: 1349; Prenosov: 506
Celotno besedilo (1,97 MB)

Povzetek: Forest microclimate is strongly affected by local topography and management activities, as these directly alter overstory structure. In the present work we analysed the dependence of observed patterns of spatio-temporal microclimatic variations on topographic, canopy- and management-related factors. A forestry experiment was conducted in managed fir-beech forests in the Dinaric Mountains (Slovenia), which are characterized by rugged karstic terrain with numerous sinkholes. In 2012, cutting treatments representing a range in the intensity of overstory removal were performed: uncut controls (CON), 50% cut of stand growing stock (intermediate management intensity % IMI) and 100% cut (high management intensity % HMI) creating 0.4 ha canopy gaps. Fine-scale variation in aspect and slope and its effects on microclimate was assessed by comparing central, south-facing and north-facing within-sinkhole positions. We measured microclimatic variables (air temperature % T, relative humidity % RH) 0.5 m above the ground over three consecutive post-treatment growing seasons. Microclimatic variables showed an increase (T and vapour pressure deficit % VPD) or decrease (RH) with management intensity. Daily Tmax and VPDmax in HMI treatment were up to 5.9°C (on average 3.5°C) and up to 1.4 kPa (on average 0.6 kPa) higher than those in CON treatment, respectively, whereas daily RHmin was up to 22.7 (on average 13.0) percentage points lower. Regarding intra-seasonal patterns, microclimatic differences between treatments were largest during the summer. South-facing plots in the HMI treatment overall exhibited the most extreme conditions, i.e. the highest Tmax and lowest RHmin. Differences in microclimate between treatments were strongly modulated by canopy cover. The results also suggest that overstory removal increases topography-mediated variation in microclimate, as evidenced by significant differences in T, RH and VPD along the fine-scale topographic gradient within the created canopy gaps.
Ključne besede: tree cutting, air temperature, relative humidity, vapour pressure deficit, karst topography, canopy cover
Objavljeno v DiRROS: 08.10.2020; Ogledov: 1296; Prenosov: 547
Celotno besedilo (1,59 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...