Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
Raziskovalni podatki

Možnosti:
  Ponastavi

Iskalni niz: "avtor" (Kr��i��nik Davor) .

1 - 10 / 10
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Ali imamo v Sloveniji na voljo naravno odporen les?
Ajda Pogorelčnik, Nejc Thaler, Boštjan Lesar, Davor Kržišnik, Miha Humar, 2017

Povzetek: V zadnjem obdobju se raba lesa veča, še posebno za gradbene namene. Na prostem je les izpostavljen delovanju biotskih in abiotskih dejavnikov razkroja. Teh procesov ne moremo preprečiti, s pravilnim načrtovanjem konstrukcij, izbiro ustreznih lesnih vrst ali biocidno zaščito pa jih lahko zelo omejimo. Pri izbiri lesa je eden od najpomembnejših podatkov njegova naravna odpornost. Letos je bil objavljen nov standard, ki na tem področju prinaša številne novosti. Najbolj izrazito je zmanjšanje odpornosti macesnovine in hrastovine, predvsem zaradi variabilnosti lesa, ki je v celoti ne znamo pojasniti. V tem prispevku so navedena najnovejša spoznanja in nekateri rezultati, ki se nanašajo na naravno odpornost in življenjsko dobo lesa.
Ključne besede: les, naravna odpornost, življenjska doba, razkroj lesa, glive
DiRROS - Objavljeno: 03.09.2017; Ogledov: 2283; Prenosov: 441
.pdf Celotno besedilo (139,49 KB)

2.
Lastnosti lesa lubadark
Boštjan Lesar, Davor Kržišnik, Miha Humar, 2018

Povzetek: V zadnjih letih se je v Sloveniji zelo povečala gradacija gozdov zaradi delovanja smrekovega lubadarja. Les lubadark na trgu dosega nižjo ceno, kot n-razvrednoten les. Uporaba lesa lubadark je v veliki meri odvisna od njegovih lastnosti. Zato smo pomodrelem lesu in kontrolnemu nepomodrelem lesu določili klasične sorpcijske lastnosti, dinamično sorpcijo vodne pare, kapilarni vlek, lastnosti namakanja in odpornost proti glivam razkrojevalkam ter upogibno trdnost in tlačno trdnost. Na podlagi vseh naštetih parametrov smo ugotovili, da pomodrel les hitreje vpija vodo, a ima še vedno enake mehanske lastnosti kot nepomodrel les.
Ključne besede: podlubniki, glive modrivke, odpornost lesa, smreka, glive razkrojevalke, les
DiRROS - Objavljeno: 20.06.2018; Ogledov: 2526; Prenosov: 477
.pdf Celotno besedilo (281,40 KB)

3.
Mikroklimatske razmere v ladijskem kontejnerju
Boštjan Lesar, Davor Kržišnik, Miha Humar, 2019

Povzetek: V ladijskem kontejnerju smo spremljali mikroklimatske razmere (relativna vlažnost zraka in temperatura). Kontejner je bil napolnjen s tehnično sušenim smrekovim lesom (Picea abies). Zabojnik je bil na desettedenski poti med Slovenijo in Japonsko. Vzporedno s tem smo v laboratorijskih razmerah določili odpornost lesa smreke proti glivam modrivkam in glivam plesnim. Z analizo dinamične sorpcije vodne pare (DVS) smo določili sorpcijske lastnosti lesa. Na lesnih površinah, ki so bile izpostavljene klimi z relativno zračno vlažnostjo nad 93 %, so se razvila glivna obarvanja. Rezultati laboratorijskih testov so v skladju z meritvami v ladijskem kontejnerju. Relativna zračna vlažnost v kontejnerju je bila nižja od 93 %, zato na transportiranem lesu nismo opazili znakov plesnenja.
Ključne besede: smrekov les, relativna zračna vlažnost, temperatura, glive modrivke, glive plesni
DiRROS - Objavljeno: 08.08.2019; Ogledov: 1658; Prenosov: 503
.pdf Celotno besedilo (252,15 KB)

4.
Tehnična in estetska življenjska doba lesa
Davor Kržišnik, Boštjan Lesar, Miha Humar, 2020

Povzetek: Les na prostem je izpostavljen delovanju biotskih in abiotskih dejavnikov razkroja. V naravi so ti procesi zaželeni, kadar pa les uporabljamo v komercialne namene, želimo razkroj čim bolj upočasniti. V primeru razvrednotenja lesa pa moramo lesene elemente zamenjati. Lesene izdelke praviloma menjamo zaradi estetskih razlogov ali nedoseganja tehničnih zahtev. V tem prispevku opisujemo najpomembnejše mehanizme in razloge za razgradnjo lesa na prostem, naravno odpornost lesa in sodobne rešitve za zaščito. Na koncu so predstavljeni ključni rezultati o obnašanju lesa na terasi lesenega modelnega objekta na Oddelku za lesarstvo. Terasa ponazarja podobno izpostavitev kot mostovi, pohodne površine oziroma streha, zato je primerna kot odličen prikaz obnašanja lesa na prostem.
Ključne besede: les, odpornost lesa, življenjska doba lesa, razkroj, barvne spremembe, lesne glive
DiRROS - Objavljeno: 01.04.2020; Ogledov: 1200; Prenosov: 1447
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

5.
Gostota lesa - metode določanja in pomen pri razvoju gozdno lesnega biogospodarstva
Domen Arnič, Miha Humar, Davor Kržišnik, Luka Krajnc, Peter Prislan, 2021

Povzetek: Gostota lesa je fizikalna lastnost, ki je enostavno določljiva in nakazuje na številne druge lastnosti lesa in s tem tudi na njegovo uporabnost v lesno-predelovalni industriji, gradbeništvu ali energetiki. Ker je odvisna od vlažnosti ter poroznosti, se v stroki pojavljajo različne definicije gostot lesa, med katerimi je največkrat uporabljena gostota lesa v absolutno suhem stanju. Namen prispevka je predstavitev različnih načinov določanja gostote lesa ter pomen hitrega in natančnega določanje tega parametra kakovosti pri razvoju gozdno lesnega biogospodarstva. V stroki obstaja več neposrednih in posrednih metod določanja gostote; najbolj običajen in razširjen je volumetrični pristop, sledi postopek ocenjevanja gostote s penetrometrom, rezistografom, visokofrekvenčno denzitometrijo, rentgenskimi žarki, infrardečo spektroskopijo ter mikrovalovi. Les je surovina, ki ji bo v prihodnosti pomen še naraščal, saj je ključna za razvoj trajnostnega biogospodarstva. Natančno in pravočasno določanje gostote lesa bo omogočalo ustrezno razporejanje in usmerjanje tokov te surovine med posameznimi konvencionalnimi in novimi sektorji (področji rabe) in posledično bolj učinkovito in trajnostno rabo.
Ključne besede: lastnosti lesa, gostota lesa, rezistograf, penetrometer, rentgenska denzitometrija, visokofrekvenčna denzitometrija, gozdno lesno biogospodarstvo
DiRROS - Objavljeno: 28.03.2021; Ogledov: 730; Prenosov: 475
.pdf Celotno besedilo (2,07 MB)

6.
Vpliv podnebnih sprememb na dinamiko glivnega razkroja lesa v Sloveniji
Miha Humar, Boštjan Lesar, Davor Kržišnik, 2021

Povzetek: Intenziteta glivnega razkroja je v največji meri odvisna od vrste lesa, temperature in padavinskih dogodkov. Če želimo oceniti življenjsko dobo in intervale vzdrževanja lesenih objektov, moramo oceniti, kako se bo v določenem okolju les obnašal. V ta namen so nam na voljo raznoliki modeli. V praksi se največ uporablja pristop, ki ga je razvil Theodore Scheffer. Scheffer je predlagal klimatski indeks (Schefferjev klimatski indeks - SCI), ki temelji na številu padavinskih dni in povprečni mesečni temperaturi. Na podlagi teh klimatskih podatkov smo izračunali Schefferjev klimatski indeks za izbrane lokacije v Sloveniji. Rezultati analize klimatskih razmer kažejo, da je Schefferjev klimatski indeks v večini analiziranih krajev v Sloveniji višji, kot je bil pred desetletji. Intenziteta razkroja se je povečala v vseh analiziranih krajih z izjemo Portoroža. Največje zvišanje Schefferjevega klimatskega indeksa smo zaznali v Ratečah.
Ključne besede: les, Schefferjev klimatski indeks, razkroj, podnebne spremembe, temperatura, padavinski dogodki
DiRROS - Objavljeno: 17.08.2021; Ogledov: 235; Prenosov: 122
.pdf Celotno besedilo (1004,81 KB)

7.
8.
Is diet partly responsible for differences in COVID-19 death rates between and within countries? : protocol for a systematic review
Mihaela Zidarn, Jure Urbančič, Tanja Soklič, Davor Plavec, Bojan Madjar, Klemen Jenko, Samo Kreft, Maja Jošt, Peter Kopač, Anja Koren, Mitja Košnik, Tari Haahtela, Karmen Kramer Vrščaj, Giorgio Walter Canonica, Hubert Blain, Cezmi A. Akdis, Aram Anto, Tari Haahtela, Wienczyslawa Czarlewski, Guido Laccarino, Josep M. Antò i Boquè, Jean Bousquet, 2020

Povzetek: Reported COVID-19 deaths in Germany are relatively low as compared to many European countries. Among the several explanations proposed, an early and large testing of the population was put forward. Most current debates on COVID-19 focus on the differences among countries, but little attention has been given to regional differences and diet. The low-death rate European countries (e.g. Austria, Baltic States, Czech Republic, Finland, Norway, Poland, Slovakia) have used different quarantine and/or confinement times and methods and none have performed as many early tests as Germany. Among other factors that may be significant are the dietary habits. It seems that some foods largely used in these countries may reduce angiotensin-converting enzyme activity or are anti-oxidants. Among the many possible areas of research, it might be important to understand diet and angiotensin-converting enzyme-2 (ACE2) levels in populations with different COVID-19 death rates since dietary interventions may be of great benefit.
Ključne besede: coronavirus, diet, angiotensin-converting enzyme, antioxidant, food
DiRROS - Objavljeno: 09.09.2020; Ogledov: 681; Prenosov: 336
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

9.
Cabbage and fermented vegetables : from death rate heterogeneity in countries to candidates for mitigation strategies of severe COVID-19
Jean Bousquet, Josep M. Antò i Boquè, Wienczyslawa Czarlewski, Tari Haahtela, Susana C. Fonseca, Guido Laccarino, Hubert Blain, Alain Vidal, Aziz Sheikh, Cezmi A. Akdis, Torsten Zuberbier, Samo Kreft, Klemen Jenko, Maja Jošt, Peter Kopač, Mitja Košnik, Karmen Kramer Vrščaj, Bojan Madjar, Davor Plavec, Tanja Soklič, Jure Urbančič, Mihaela Zidarn, 2020

Povzetek: Large differences in COVID-19 death rates exist between countries and between regions of the same country. Some very low death rate countries such as Eastern Asia, Central Europe or the Balkans have a common feature of eating large quantities of fermented foods. Although biases exist when examining ecological studies, fermented vegetables or cabbage were associated with low death rates in European countries. SARS-CoV-2 binds to its receptor, the angiotensin converting enzyme 2 (ACE2). As a result of SARS-Cov-2 binding, ACE2 downregulation enhances the angiotensin II receptor type 1 (AT1R) axis associated with oxidative stress. This leads to insulin resistanceas well as lung and endothelial damage, two severe outcomes of COVID-19. The nuclear factor (erythroid-derived 2)-like 2 (Nrf2) is the most potent antioxidant in humans and can block the AT1R axis. Cabbage contains precursors of sulforaphane, the most active natural activator of Nrf2. Fermented vegetables contain many lactobacilli, which are also potent Nrf2 activators. Three examples are given: Kimchi in Korea, westernized foods and the slum paradox. It is proposed that fermented cabbage is a proof-of-concept of dietary manipulations that may enhance Nrf2-associated antioxidant effects helpful in mitigating COVID-19 severity.
Ključne besede: COVID-19, diet, sulforaphane, Lactobacillus, Angiotensin converting enzyme 2, kimchi, cabbage, fermented vegetable
DiRROS - Objavljeno: 07.10.2020; Ogledov: 569; Prenosov: 117

10.
Differences in reporting the ragweed pollen season using Google Trends across 15 countries
Jean Bousquet, Ioana Agache, Uwe Berger, Karl-Christian Bergmann, Jean-Pierre Besancenot, Philippe J. Bousquet, Thomas Casale, Gennaro d'Amato, Igor Kaidashev, Musa Khaitov, Ralph Mösges, Kristof Nekam, Gabrielle L. Onorato, Davor Plavec, Aziz Sheikh, Michel Thibaudon, Robert Vautard, Mihaela Zidarn, 2018

Povzetek: Background: Google Trends (GT) searches trends of specific queries in Google, which potentially reflect the real-life epidemiology of allergic rhinitis. We compared GT terms related to ragweed pollen allergy in American and European Union countries with a known ragweed pollen season. Our aim was to assess seasonality and the terms needed to perform the GT searches and to compare these during the spring and summer pollen seasons. Methods: We examined GT queries from January 1, 2011, to January 4, 2017. We included 15 countries with a known ragweed pollen season and used the standard 5-year GT graphs. We used the GT translation for all countries and the untranslated native terms for each country. Results: The results of "pollen," "ragweed," and "allergy" searches differed between countries, but "ragweed" was clearly identified in 12 of the 15 countries. There was considerable heterogeneity of findings when the GT translation was used. For Croatia, Hungary, Romania, Serbia, and Slovenia, the GT translation was inappropriate. The country patterns of "pollen," "hay fever," and "allergy" differed in 8 of the 11 countries with identified "ragweed" queries during the spring and the summer, indicating that the perception of tree and grass pollen allergy differs from that of ragweed pollen. Conclusions: To investigate ragweed pollen allergy using GT, the term "ragweed" as a plant is required and the translation of "ragweed" in the native language needed.
Ključne besede: allergy and immunology, allergens, seasonal allergic rhinitis, rhinitis, pollen, ambrosia, Google Trends, hay fever
DiRROS - Objavljeno: 20.11.2020; Ogledov: 408; Prenosov: 111

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh