Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "avtor" (Kos Špela) .

1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Potentiation of electrochemotherapy effectiveness by immunostimulation with IL-12 gene electrotransfer in mice is dependent on tumor immune status
Katja Uršič Valentinuzzi, Špela Kos, Urška Kamenšek, Maja Čemažar, Simona Miceska, Boštjan Markelc, Simon Buček, Barbara Starešinič, Veronika Kloboves-Prevodnik, Richard Heller, Gregor Serša, 2021, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Electrochemotherapy (ECT) exhibits high therapeutic effectiveness in the clinic, achieving up to 80% local tumor control but without a systemic (abscopal) effect. Therefore, we designed a combination therapy consisting of ECT via intratumoral application of bleomycin, oxaliplatin or cisplatin with peritumoral gene electrotransfer of a plasmid encoding interleukin-12 (p. t. IL-12 GET). Our hypothesis was that p. t. IL-12 GET potentiates the effect of ECT on local and systemic levels and that the potentiation varies depending on tumor immune status. Therefore, the combination therapy was tested in three immunologically different murine tumor models. In poorly immunogenic B16F10 melanoma, IL-12 potentiated the antitumor effect of ECT with biologically equivalent low doses of cisplatin, oxaliplatin or bleomycin. The most pronounced potentiation was observed after ECT using cisplatin, resulting in a complete response rate of 38% and an abscopal effect. Compared to B16F10 melanoma, better responsiveness to ECT was observed in more immunogenic 4%T1 mammary carcinoma and CT26 colorectal carcinoma. In both models, p. t. IL-12 GET did not significantly improve the therapeutic outcome of ECT using any of the chemotherapeutic drugs. Collectively, the effectiveness of the combination therapy depends on tumor immune status. ECT was more effective in more immunogenic tumors, but GET exhibited greater contribution in less immunogenic tumors. Thus, the selection of the therapy, namely, either ECT alone or combination therapy with p. t. IL-12, should be predominantly based on tumor immune status.
Ključne besede: electrochemotherapy, gene electrotransfer, interleukin-12
Objavljeno v DiRROS: 21.09.2022; Ogledov: 528; Prenosov: 185
.pdf Celotno besedilo (7,82 MB)

2.
Non-clinical in vitro evaluation of antibiotic resistance gene-free plasmids encoding human or murine IL-12 intended for first-in-human clinical study
Špela Kos, Maša Bošnjak, Tanja Jesenko, Boštjan Markelc, Urška Kamenšek, Katarina Žnidar, Urška Matkovič, Andrej Renčelj, Gregor Serša, Rosana Hudej, Aneja Tuljak, Matjaž Peterka, Maja Čemažar, 2021, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Interleukin 12 (IL-12) is a key cytokine that mediates antitumor activity of immune cells. To fulfill its clinical potential, the development is focused on localized delivery systems, such as gene electrotransfer, which can provide localized delivery of IL-12 to the tumor microenvironment. Gene electrotransfer of the plasmid encoding human IL-12 is already in clinical trials in USA, demonstrating positive results in the treatment of melanoma patients. To comply with EU regulatory requirements for clinical application, which recommend the use of antibiotic resistance gene-free plasmids, we constructed and developed the production process for the clinical grade quality antibiotic resistance gene-free plasmid encoding human IL-12 (p21-hIL-12-ORT) and its ortholog encoding murine IL-12 (p21-mIL-12-ORT). To demonstrate the suitability of the p21-hIL-12-ORT or p21-mIL-12-ORT plasmid for the first-in-human clinical trial, the biological activity of the expressed transgene, its level of expression and plasmid copy number were determined in vitro in the human squamous cell carcinoma cell line FaDu and the murine colon carcinoma cell line CT26. The results of the non-clinical evaluation in vitro set the basis for further in vivo testing and evaluation of antitumor activity of therapeutic molecules in murine models as well as provide crucial data for further clinical trials of the constructed antibiotic resistance gene-free plasmid in humans.
Ključne besede: interleukin 12, gene electrotransfer, antibiotic resistance, plasmids
Objavljeno v DiRROS: 07.09.2022; Ogledov: 458; Prenosov: 277
.pdf Celotno besedilo (4,73 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Genska terapija v onkologiji, prvi razvojni koraki v Sloveniji
Maja Čemažar, Tanja Jesenko, Maša Bošnjak, Boštjan Markelc, Urška Kamenšek, Simona Kranjc Brezar, Špela Kos, Urša Lampreht Tratar, Katarina Žnidar, Andrej Renčelj, Urška Matkovič, Teja Valant, Kristina Levpušček, Živa Modic, Tilen Komel, Tim Božič, Urša Kešar, Barbara Starešinič, Katja Uršič Valentinuzzi, Monika Savarin, Primož Strojan, Gorana Gašljević, Maja Ota, Aleš Grošelj, Črt Jamšek, Rosana Hudej, Matjaž Peterka, Franc Smrekar, Barbara Hubad, Marjan Hosta, Jaka Kužnik, Alojz Hosta, Damijan Miklavčič, Matej Reberšek, Aleksandra Cvetkoska, Anja Zajc, Janja Dermol-Černe, Nataša Tozon, Nina Milevoj, Alenka Nemec Svete, Gregor Serša, 2022, strokovni članek

Povzetek: Genska terapija postaja čedalje bolj zanimiva tudi v onkologiji. Med aplikacijami je morda najzanimivejša imunostimulacija. Pripravimo lahko plazmidno DNA, ki nosi zapis za različne imunostimulatorne molekule, ki jih vnesemo v celice tumorjev ali normalnih tkiv. Ta tkiva postanejo proizvajalci teh molekul, ki lahko delujejo lokalno ali pa se izločajo tudi sistemsko v krvni obtok. Ker plazmidna DNA ne prehaja celične membrane, so potrebni dostavni sistemi, virusni ali nevirusni. V naših študijah uporabljamo predvsem nevirusni dostavni sistem – elektroporacijo. Interlevkin 12 (IL-12) je eden od zanimivih citokinov, za katerega je znano protitumorsko delovanje s spodbujanjem imunskega odziva in antiangiogenim delovanjem. Namen projekta SmartGene.si je bil pripraviti plazmid z zapisom za interlevkin 12 (plazmid phIL12) in pripraviti vse potrebno za njegovo klinično testiranje za zdravljenje kožnih tumorjev. V konzorciju smo združili moči s partnerji z akademskega in industrijskega področja. Treba je bilo pripraviti plazmid za uporabo v humani onkologiji po zahtevah Evropske agencije za zdravila (EMA). Za prijavo klinične študije na Javno agencijo za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP) smo morali izvesti tudi vse neklinične raziskave o varnosti in učinkovitosti zdravila. Nato je bilo treba razviti postopek priprave zdravila, zagotoviti primerne prostore za pripravo in izvedbo postopka priprave zdravila. V treh letih smo dosegli vse te zastavljene cilje in dobili dovoljenje za izvajanje klinične študije na kožnih tumorjih, ki ga je izdala JAZMP na osnovi pozitivnega mnenja Komisije Republike Slovenije za medicinsko etiko. Zdaj poteka klinična študija faze I preizkušanja plazmida phIL12 na kožnih tumorjih glave in vratu z namenom preveriti varnost in sprejemljivost genskega elektroprenosa plazmida v tumorje. Cilj študije je prav tako določiti primeren odmerek zdravila, ki bi ga v nadaljnji klinični študiji uporabili kot adjuvantno zdravljenje k ablativnim terapijam, kot sta radioterapija ali elektrokemoterapija.
Ključne besede: genska terapija, interlevkin-12, plazmidna DNA, elektroprenos genov, rak kože
Objavljeno v DiRROS: 01.07.2022; Ogledov: 1115; Prenosov: 225
.pdf Celotno besedilo (420,40 KB)

4.
DNA vakcine za zdravljenje raka
Špela Kos, Gregor Serša, 2019, strokovni članek

Povzetek: DNA vakcine predstavljajo obetaven pristop imunoterapije raka, predvsem zaradi njihove enostavnosti, stabilnosti in varnosti. DNA vakcine temeljijo na vnosu plazmidne DNA z zapisom za enega ali več tumorskih antigenov, udeleženih v nastanku, napredovanju ali zasevanju rakavih celic. Z vnosom DNA vakcine spodbudimo imunski odziv usmerjen proti tumorskemu antigenu, kar potencialno vodi do uničenja rakavih celic. Kljub številnim prednostim DNA vakcin pred klasičnimi vakcinami njihovo uporabo v humani kliniki omejuje prešibak antigen-specifični imunski odziv. Za izboljšanje imunogenosti DNA vakcin se razvoj osredotoča na optimizacijo sestave plazmidne DNA, raziskovanje novih tumorskih antigenov, razvoj novih dostavnih sistemov in sočasna uporaba adjuvantnih in imunomodulatornih molekul. Tovrstni pristopi so del številnih kliničnih raziskav na področju imunoterapije raka in predstavljajo korak bližje k izboljšanju imunogenosti DNA vakcin, učinkovitejšemu uničenju rakavih celic in lažjemu prenosu DNA vakcinacije v humano klinično prakso.
Ključne besede: DNK vakcine, dostavni sistemi, tumorski antigeni, imunogenost
Objavljeno v DiRROS: 26.06.2019; Ogledov: 2445; Prenosov: 669
.pdf Celotno besedilo (310,15 KB)

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh