Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "avtor" (Kos Ivan) .

1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Analiza vsebine iztrebkov volka (Canis lupus) v Sloveniji
Miha Krofel, Ivan Kos, 2010, kratki znanstveni prispevek

Povzetek: Volk (Canis lupus) je oportunistični plenilec, ki pleni predvsem velike sesalce. Njegova prehrana se zelo razlikuje med posameznimi območji, zato je pomembno pridobiti lokalne podatke iz različnih delov njegovega areala. V Sloveniji je prehrana volka slabo raziskana. V članku predstavljamo rezultate preliminarne raziskave, v kateri smo analizirali 30 iztrebkov volkov, nabranih po večjem delu razširjenosti volka v Sloveniji. S pomočjo mikroskopskeanalize dlak in preiskave zob ter postkranialnih delov skeleta iz iztrebkov smo določili plenske vrste ter izračunali njihovo frekvenco pojavljanja in delež zaužite biomase. Kot glavni plen volka v Sloveniji so se izkazali cervidi (Cervidae), ki smo jih našli v 87 % iztrebkov in so sestavljali 85 % zaužite biomase. V manjši meri so se volkovi hranili še z mladiči divjega prašiča (Sus scrofa; 7 % iztrebkov, 5 % zaužite biomase) in ostanki domačih živali (7 % iztrebkov, 10 % zaužite biomase).
Ključne besede: volk, sivi volk, Canis lupus, prehrana, analiza iztrebkov, plenilstvo, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4561; Prenosov: 1990
.pdf Celotno besedilo (88,51 KB)

2.
Struktura gozdnega sestoja vpliva na biodiverziteto
Tanja Grgič, Ivan Kos, 2004, pregledni znanstveni članek

Povzetek: Za zdravo delovanje gozda je potrebna biodiverziteta na zadovoljivo visoki ravni, zato mora biti njeno varovanje vključeno v gospodarjenje z gozdom. Ob naravni dinamiki gozda se vsaka združba na določeni lokaciji nenehno spreminja. Le z ustrezno strukturo lahko gozd nudi življenjski prostor različno občutljivim vrstam in tako zagotavlja diverziteto. Za odgovor na vprašanje, kakšna je ustrezna struktura, so nujne raziskave biodiverzitete v različno strukturiranih in različno starih sestojih. Pregledni članek povzema izsledke raziskav na različnih skupinah nevretenčarjev, ki so tako številčno kot funkcionalno zelo pomembni, zaradi svoje telesne zgradbe pa še posebej občutljivi na okoljske razmere. Združbe iz različnih razvojnih faz se večinomarazlikujejo med seboj, vrstna diverziteta pa je odvisna od strukture gozda. Med ekologi se je uveljavilo mnenje, da je ustrezna strategija za ohranjanje biodiverzitete zagotovitev heterogenosti okolja na različnih nivojih. Mozaik različnih razvojnih faz velikosti skupine ali gnezda v gozdni pokrajini zagotavlja ustrezne razmere za različno zahtevne vrste in njihove premike na ustrezno območje ob spremembah in motnjah v gozdu.
Ključne besede: biodiverziteta, struktura sestoja, gozdarsko načrtovanje, razvojne faze gozda, heterogenost okolja
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4284; Prenosov: 1887
.pdf Celotno besedilo (715,94 KB)

3.
Nekatere značilnosti biotske pestrosti živalstva slovenskih gozdov
Ivan Kos, 2000, pregledni znanstveni članek

Povzetek: Ve~ kot polovico slovenskega ozemlja pokriva gozd, ki je najpomembnej{a naravna dedi{~ina. Zaradi sonaravnega gospodarjenja je dobro ohranjen, z bogato razvitimi rastlinskimi in `ivalskimi zdru`bami. V njem prebiva ve~ina slovenskih `ivalskih vrst in njihovo pre`ivetje je odvisno od stanja gozda. Vrstno sestavo slabo poznamo, natan~neje so na posameznih mestih obdelane le nekatere `ivalske skupine, kot so sesalci (Mammalia), ptice (Aves), metulji (Lepidoptera), pajki (Aranea), strige (Chilopoda), oribatide (Oribatida), de`evniki (Lumbricidae) in druge. Rezultati teh obdelav ka`ejo na veliko alfa in gama diverziteto, ki ju razlagamo z ohranjenostjo gozdnih ekosistemov, dana{njo klimo, orografsko in reliefno razgibano pokrajino, heterogenostjo geolo{ke podlage in tal. Velika vrstna raznolikost nevreten~arjev in {tevilne endemne vrste posameznih manj{ih obmo~ij so posledica bli`ine refugijev v posameznih klimatskih obdobjih. Fragmentacija populacij v preteklosti je pogojevala polihotomno speciacijo. Biodiverziteta gozdnate krajine je ogro`enazaradi globalnih sprememb in poseganja ~loveka. Klimatska sprememba jenapomembnej{a globalna sprememba, ki spreminja osnovno vegetacijsko sestavo.^lovek negativno vpliva na biodiverziteto gozda s fragmentacijo gozda,pri ~emer so prizadete predvsem specializirane gozdne vrste. S selektivno se~njo in pomlajevanjem vpliva na osnovno vegetacijsko sestavo, razporeditev in dele`e posameznih razvojnih faz ter na koli~ino mrtve biomase.
Ključne besede: biotska pestrost, vrstna raznolikost, vrstna diverziteta, živalstvo, gozd, biogeografija, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4366; Prenosov: 1822
.pdf Celotno besedilo (1002,45 KB)

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh