Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "avtor" (Kadivec Maksimiljan) .

11 - 20 / 48
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
11.
Mamografski videz normalne dojke
Kristijana Hertl, Miljeva Rener, Maksimiljan Kadivec, Maja Podkrajšek, 2001, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Povzetek: Mamografski videz normalne dojke je pri vsaki ženski različen, čeprav imajo nekatere normalne anatomske strukture na mamogramu svojo značilno podobo. Na količino žleznega, vezivnega tkiva in maščobe ter na razmerje med njimi vplivaveč dejavnikov, na primer: starost ženske, menstrualni ciklus, nosečnost, hormonska substitucija.
Objavljeno v DiRROS: 30.11.2023; Ogledov: 188; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

12.
Intervencijski posegi v dojki
Tomaž Vargazon, Kristijana Hertl, Maksimiljan Kadivec, 1998, pregledni znanstveni članek

Povzetek: Pregledni članek o intervencijskih posegih v dojkah opisuje potek, indikacijein kontraindikacije pri različnih posegih v dojkah, ki jih opravljamo na Onkološkem Inštitutu v Ljubljani. Praviloma tako pri nas kot tudi v drugih ustanovah v svetu opravlja intervencijske posege izključno radiolog. Tako je mamolog osrednja in ključna osebnost multidisciplinarne mamološke strokovne skupine, v kateri so še izkušen klinik, patolog, citolog in kirurg.
Objavljeno v DiRROS: 24.11.2023; Ogledov: 160; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (273,24 KB)

13.
Diagnostika difuznih procesov v dojki: problem goste dojke
Maksimiljan Kadivec, Kristijana Hertl, Tomaž Vargazon, 1998, pregledni znanstveni članek

Povzetek: S problemom goste dojke se pogosto srečujemo pri mamografski diagnostiki dojk.Čeprav sta se mamografska oprema in tehnika v zadnjem času izboljšala, jemamografsko gosta dojka še vedno diagnostični problem. Še vedno obstaja velik delež spregledanih karcinomov pri mamografsko gostih dojkah. Zato pri odkrivanju raka na dojki uporabljamo nove metode kot sta ultrazvok in magnetnaresonanca ter radiozotopske metode.
Objavljeno v DiRROS: 24.11.2023; Ogledov: 200; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (279,20 KB)

14.
Okrogle lezije v dojki
Tomaž Vargazon, Maksimiljan Kadivec, Kristijana Hertl, 1998, pregledni znanstveni članek

Povzetek: Prispevek obravnava značilnosti okroglih, gladkorobnih lezij v dojkah in diferencialno diagnostiko le-teh. Avtor preglednega članka skuša prikazati mesto radiologa in pomen radiološke diagnostike, ultrazvoka in intervencijskihposegov v dojki. Pri nekaterih okroglih lezijah mamografija zadošča za dokončno diagnozo. Večino okroglih lezij v dojkah, vidnih na standardnih mamogramih, pa je potrebno dodatno diagnostično obdelati, redkokdaj pa se odločimo za kirurško biopsijo ostrorobnega okroglega tumorja.
Objavljeno v DiRROS: 24.11.2023; Ogledov: 180; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (230,72 KB)

15.
Analiza mamograma
Kristijana Hertl, Tomaž Vargazon, Maksimiljan Kadivec, 1998, pregledni znanstveni članek

Povzetek: Mamografija je rengentsko slikanje dojk. Pomembno vlogo ima predvsem pri odkrivanju majhnih in klinično še netipljivih tumorjev. Videz malih karcinomovje večkrat neznačilen, navzoči so indirektni znaki malignosti, ki jih je mogoče pri površnem, nesistematskem pregledu in tehnično slabem mamogramu zlahka spregledati. Pri tem je pomembno poznavanje normalnega videzadojke, saj le tako opazimo sumljiva razlikovanja.
Objavljeno v DiRROS: 24.11.2023; Ogledov: 136; Prenosov: 60
.pdf Celotno besedilo (194,90 KB)

16.
Pregled slikovnih diagnostičnih metod pri boleznih dojk
Maksimiljan Kadivec, Tomaž Vargazon, Kristijana Hertl, 1998, pregledni znanstveni članek

Povzetek: Zgodnja diagnostika raka na dojkah je zelo pomembna za prognozo bolezni. Zato z različnimi diagnostičnimi metodami skušamo čimprej odkriti raka na dijki. Temetode so klasična mamografija, kseromamografija, digitalna mamografija, slikanje dojk z magnetno resonanco, ultrazvok dojk, Dopplerski ultrazvok dojk,računalniška tomografija dojk, digitalna subtrakcijska angiografija dojk,termografija dojk, nuklearno medicinske diagnostične metode dojk, v razvoju je optična mamografija (CT laser mamography, presvetlitvena mamografija)
Objavljeno v DiRROS: 24.11.2023; Ogledov: 176; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (330,10 KB)

17.
Rentgenska anatomija normalne dojke
Kristijana Hertl, Maksimiljan Kadivec, Tomaž Vargazon, 1998, pregledni znanstveni članek

Povzetek: Mamografski videz normalne dojke je pri vsaki ženski različen. Na količino žleznega, vezivnega tkiva in maščobe ter na razmerje med njimi, vpliva več dejavnikov, na primer: starost ženske, menstrualni ciklus, nosečnost, hormonska substitucija. V rodnem obdobju so pogoste benigne spremembe, ki jih je mogoče opredeliti le histološko. Mamografsko se kažejo največkrat kot povečana gostota tkiva in lahko predstavljajo diferencialno-diagnostičen problem.
Objavljeno v DiRROS: 22.11.2023; Ogledov: 181; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (235,85 KB)

18.
Programske smernice DORA
Mateja Kurir-Borovčić, Amela Duratović Konjević, Katja Jarm, Katarina Nagode, Maksimiljan Kadivec, Zvonka Kastelic, Veronika Kutnar, Andraž Perhavec, Barbara Skubic-Vengušt, Stanka Sabo, Špela Sitar, Stančka Suljić, Cveto Šval, Anastazija Šelih, Vesna Škrbec, Miloš Vrhovec, Sonja Tomšič, Katarina Torkar, Urban Zdešar, Kristijana Hertl, 2022, strokovna monografija

Povzetek: Državni presejalni program za raka dojk DORA (v nadaljevanju: program DORA) vabi ženske med 50. in 69. letom vsaki dve leti na presejanje z mamografijo, katerega cilj je zmanjšati umrljivost za rakom dojk v ciljni populaciji za 25 do 30 odstotkov. Nosilec programa DORA je Onkološki inštitut Ljubljana. Presejalno mamografijo opravlja 16 javnih zdravstvenih zavodov po Sloveniji na 20 digitalnih mamografih s kadri, ki so za svoje delo posebej usposobljeni. Dodatno diagnostiko in zdravljenje raka dojk, odkritega v presejanju, izvajata presejalno-diagnostična centra na Onkološkem inštitutu Ljubljana in v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor. Te programske smernice opredeljujejo presejalno politiko programa DORA, postopek obravnave žensk, organizacijo in dejavnosti programa DORA. Delijo se na upravljalske, zdravstvene in druge storitve. Sestavni del teh programskih smernic je tudi določitev strokovnega nadzora, ki se opravlja v presejalnem programu, ter podrobnejši Standardni operativni postopki (SOP) delovanja programa DORA. Sestavni del tega dokumenta so tudi Protokoli in priloge.
Ključne besede: rak dojke, programske smernice, presejalni programi, svetovanje
Objavljeno v DiRROS: 08.12.2022; Ogledov: 558; Prenosov: 237
.pdf Celotno besedilo (328,03 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

19.
Slikanja v medicini
Maksimiljan Kadivec, 1997, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Objavljeno v DiRROS: 11.05.2021; Ogledov: 1069; Prenosov: 236
.pdf Celotno besedilo (508,17 KB)

20.
Zasnova, delovanje in izzivi presejalnega programa Dora
Kristijana Hertl, Mateja Kurir-Borovčić, Katja Jarm, Veronika Kutnar, Maksimiljan Kadivec, 2020, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: onkologija, presejalni programi, rak dojke, obvladovanje raka
Objavljeno v DiRROS: 08.04.2021; Ogledov: 902; Prenosov: 306
.pdf Celotno besedilo (63,86 KB)

Iskanje izvedeno v 0.34 sek.
Na vrh