Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "avtor" (Jože Resnik) .

1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Nekateri ekološki vidiki proizvodnje furnirja in lepljenega lesa
Jože Resnik, 1992, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: lesna industrija, onesnaževanje okolja
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4300; Prenosov: 1757
.pdf Celotno besedilo (484,03 KB)

2.
Vpliv lepilnega spoja na prečno difuzijo vode v lepljenem lesu
Bogdan Šega, Jože Resnik, Bojan Bučar, 2005, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Lepilni spoj v sistemu les-lepilo-les pomeni dodaten upor, ki ovira prehod vode. Povečan upor zlepljenih preskušancev je posledica lepila v spoju in tudisprememb v lastnostih lesa, zlasti povečane gostote ter lokalno manjše higroskopičnosti, ki sta posledici izpostavitve lesa pogojem lepljenja. Primerjali smo kinetike navlaževanja masivnih bukovih preskušancev in zlepljenih preskušancev (uporabili smo tekoča PVAc, UF, MUF, FRF in epoksidna lepila ter FF lepilni film) ter vzporednih preskušancev, ki so bili brez lepilnih spojev, so pa bili izpostavljeni pogojem lepljenja. Difuzijske koeficiente smo določili z uporabo nestacionarne metode. Ugotovili smo, da tanki lepilni spoji, izdelani s tekočimi lepili, niso bariera, ki bi učinkovito zadržala prodiranje vezane vode v lepljenec. Večji upor ustvarjajo le spoji s FF lepilnim filmom. Med difuzijskimi koeficienti, izračunanimi iz analitičnih rešitev in rešitve enačbe prvega reda, obstajajo statistično značilne razlike. Prečno difuzijo vodne pare in vezane vode v lesu lahko opišemo kot sistem prvega reda.
Ključne besede: lepilni spoj, les-lepilo-les, difuzivnost, vodna para, vezana voda, nestacionarna emtoda
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4433; Prenosov: 1856
.pdf Celotno besedilo (10,06 MB)

3.
Vpliv temperature termične obdelave na dielektrične lastnosti lesa
Matej Jošt, Jože Resnik, Milan Šernek, 2004, izvirni znanstveni članek

Povzetek: V prispevku so predstavljeni rezultati vpliva temperature termične obdelave nadielektrične lastnosti bukovine (Fagus sylvatica L.) in smrekovine (Picea abies L.). V eksperimentu smo uporabili diskaste preskušance premera 45 mm in debeline 5 mm, ki smo jih termično obdelali pri sedmih različnih temperaturah (50 do 200 °C). Dielektrične lastnosti preskušancev smo ugotavljali pri devetih različnih frekvencah (2 do 10 MHz). Vse meritve smo opravili pri sobnitemperaturi z impedančnim analizatorjem HP 4191A RF po metodi z mikrometrom, na katerega sta bili pritrjeni diskasti aluminijasti elektrodi. Na osnovi dobljenih rezultatov smo ugotovili, da se dielektrična vrednost lesain izgubni kot zmanjšujeta z naraščajočo temperaturo obdelave, če je le-tavišja od 100 °C. Dielektrična vrednost lesa je nižja pri večji izgubi mase preskušanca.
Ključne besede: dielektrične lastnosti, temperatura, segrevanje, les, visoka frekvenca
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4343; Prenosov: 1913
.pdf Celotno besedilo (417,63 KB)

4.
Influence of beech particle size used in surface layer on bending strength of three-layer particleboard
Sergej Medved, Jože Resnik, 2003, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Znano je, da vrsta lesa in velikost iverja vplivata na upogibno trdnost trislojnih ivernih plošč. Namen posebej zasnovane raziskave je bil ugotoviti, kako velikost bukovega (Fagus Sylvatica L.) iverja vpliva na upogibno trdnost trislojnih ivernih plošč, če je velikost bukovega iverja spremenjena samo v zunanjem sloju. Uporabljeno je bilo bukovo iverje petih različnih velikosti. Iverje je bilo oblepljeno z UF lepilom. Rezultati meritev so pokazali, da upogibna trdnost ivernih plošč narašča z naraščanjem specifične površine iverja, faktorja zgostitve zunanjega sloja in prostorninske mase zunanjega sloja, medtem ko z naraščanjem oblepljenosti upogibna trdnost pada.
Ključne besede: iverne plošče, upogibna trdnost, bukovo iverje, velikost iverja, faktor zgostitve zunanjega sloja, stopnja oblepljenosti
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4184; Prenosov: 1855
.pdf Celotno besedilo (196,77 KB)

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh