Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "avtor" (Jelenko Ur%C5%A1ka) .

1 - 10 / 13
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Spatial genetic structure of European wild boar, with inferences on late-Pleistocene and Holocene demographic history
Joost F. de Jong, Laura Iacolina, Herbert H. T. Prins, Pim van Hooft, Richard Crooijmans, Sip E. van Wieren, Joaquin Vicente Baños, Eric Baubet, Seán Cahill, Eduardo Ferreira, Ida Jelenko Turinek, Boštjan Pokorny, 2023, izvirni znanstveni članek

Povzetek: European wildlife has been subjected to intensifying levels of anthropogenic impact throughout the Holocene, yet the main genetic partitioning of many species is thought to still reflect the late-Pleistocene glacial refugia. We analyzed 26,342 nuclear SNPs of 464 wild boar (Sus scrofa) across the European continent to infer demographic history and reassess the genetic consequences of natural and anthropogenic forces. We found that population fragmentation, inbreeding and recent hybridization with domestic pigs have caused the spatial genetic structure to be heterogeneous at the local scale. Underlying local anthropogenic signatures, we found a deep genetic structure in the form of an arch-shaped cline extending from the Dinaric Alps, via Southeastern Europe and the Baltic states, to Western Europe and, finally, to the genetically diverged Iberian peninsula. These findings indicate that, despite considerable anthropogenic influence, the deeper, natural continental structure is still intact. Regarding the glacial refugia, our findings show a weaker signal than generally assumed, but are nevertheless suggestive of two main recolonization routes, with important roles for Southern France and the Balkans. Our results highlight the importance of applying genomic resources and framing genetic results within a species’ demographic history and geographic distribution for a better understanding of the complex mixture of underlying processes.
Ključne besede: spatial genetic structure, European wild boar, demographic history
Objavljeno v DiRROS: 03.02.2023; Ogledov: 305; Prenosov: 184
.pdf Celotno besedilo (2,41 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Prehrana pri bolnikih z ileostomo
Urška Jelenko, Denis Mlakar-Mastnak, 2015, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid

Ključne besede: enakovredna živila, prehranski dodatki, prehranjevalne motnje, prehranjenost, živila, zdravstveni nasveti
Objavljeno v DiRROS: 08.06.2020; Ogledov: 1798; Prenosov: 584
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

3.
Prehrana pri bolnikih s kolostomo
Urška Jelenko, Denis Mlakar-Mastnak, 2015, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid

Ključne besede: enakovredna živila, prehranski dodatki, prehranjevalne motnje, prehranjenost, živila, zdravstveni nasveti
Objavljeno v DiRROS: 08.06.2020; Ogledov: 1845; Prenosov: 576
.pdf Celotno besedilo (617,70 KB)

4.
5.
6.
Prehrana pri kolostomi
Urška Jelenko, Denis Mlakar-Mastnak, 2017, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid

Povzetek: Med operacijo vam je kirurg zaradi odstranitve obolelega dela črevesa naredil odprtino na debelem črevesu, njegov preostali del pa izpeljal na trebušno steno. Ko je na zunanjo površino trebuha izpeljana odprtina debelega črevesa, govorimo o kolostomi.
Ključne besede: požiranje, motnje, prehranska podpora
Objavljeno v DiRROS: 13.12.2017; Ogledov: 3506; Prenosov: 710
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

7.
Prehrana in vnos tekočine pri ileostomi
Urška Jelenko, Denis Mlakar-Mastnak, 2017, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid

Povzetek: Med operacijo vam je kirurg zaradi odstranitve obolelega dela črevesa naredil odprtino na tankem črevesu, njegov preostali del pa izpeljal na trebušno steno. Ko je izpeljana odprtina tankega črevesa v predelu ileuma, govorimo o ileostomi. Ko je debelo črevo odstranjeno v celoti, govorimo o trajni ileostomi. Ko pa je debelo črevo le za določen čas izključeno iz prebave govorimo o začasni ileostomi.
Ključne besede: požiranje, motnje, prehranska podpora
Objavljeno v DiRROS: 13.12.2017; Ogledov: 3355; Prenosov: 718
.pdf Celotno besedilo (969,90 KB)

8.
9.
Reproductive potential of Roe Deer (Capreolus capreolus L.) : review of the most important influential factors
Katarina Flajšman, Ida Jelenko Turinek, Helena Poličnik, Boštjan Pokorny, 2013, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Evropska srna (Capreolus capreolus L.) je v Sloveniji in tudi drugod po Evropi najpomembnejša lovsko-upravljavska vrsta. Učinkovito upravljanje populacije lahko zagotovimo le na podlagi dobrega poznavanja njene ekologije in osnovnih populacijskih parametrov, ki vplivajo na populacijsko dinamiko vrste. Za čim boljše adaptivno upravljanje s srnjadjo, vključno z ustreznim načrtovanjem poseganja v populacije, je poleg kazalnikov, ki se že uporabljajo v kontrolni metodi, zelo želeno tudi poznavanje variabilnosti razmnoževalnega potenciala, tj. stopnje oplojenosti samic, velikosti legel in spolnega razmerja zarodkov. Dejavniki, ki vplivajo na razmnoževalni potencial vrste, so lahko individualni (še zlasti fenotip samic, tj. velikost, telesna masa, fizična kondicija), populacijski (npr. populacijske gostote, demografskastruktura, socialni stres, genetske značilnosti) in okoljski (kakovost habitata, vremenske razmere, medvrstne interakcije itn.). Dejanski razmnoževalni potencial je posledica naštetih vplivnih dejavnikov in delovanj med njimi, zato se med različnimi populacijami in okolji močno razlikuje. V prispevku je predstavljen pregled evropskih raziskav o vplivu različnih dejavnikov na oplojenost in razmnoževalni potencial srnjadi. Z naraščanjem gostote populacije se praviloma zmanjšuje stopnja oplojenosti samic, prav tako pa se zmanjšuje tudi število mladičev na posamezno srno. Na velikost legla vpliva tudi telesna masa, in sicer se z večanjem telesne mase samic število mladičev na posamezno samico zvišuje. Pri raziskavah vpliva telesne mase na spolno razmerje mladičev pa so različni avtorji prišli do nasprotujočih se rezultatov. Vpliv starosti se kaže v velikosti legla, saj raziskave kažejo na to, da imajo primiparne samice praviloma manjša legla kot odrasle, upad rodnosti pa je povezan tudi s staranjem osebkov. Srnjad iz severnih območij (Skandinavija) ima praviloma večjo telesno maso in posledično tudi večja legla kot srnjad iz južnih območij (npr. Italija, Španija), kar kaže tudi na pomen življenjskega prostora pri reprodukciji srnjadi. Pri nas srnjad živi v širokem gradientu okoljskih dejavnikov in je udeležena tudi v specifičnih medvrstnih interakcijah, ki jih dosedanje raziskave, opravljene v tujini, ne vključujejo. Domače raziskave bi bile dobrodošle, poleg tega pa imamo v Sloveniji tudi izjemne podatkovne baze o odstrelu, masah, spolni in starostni strukturi srnjadi, ki zagotavljajo odlične predpogoje za še boljše razumevanje vplivnih dejavnikov na variabilnost prirastka srnjadi v srednjeevropskem prostoru.
Ključne besede: evropska srna, srnjad, razmnoževalni potencial, oplojenost srn, zarodki, razmerja mladičev
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 5145; Prenosov: 2671
.pdf Celotno besedilo (835,22 KB)

10.
Iskanje izvedeno v 0.35 sek.
Na vrh