Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "avtor" (Jarni Kristjan) .

1 - 10 / 17
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Tehnične smernice za ohranjanje in rabo genskih virov : skorš = Sorbus domestica
Peter Rotach, 2011, strokovni članek

Ključne besede: genski viri, drevesne vrste, tehnične smernice, skorš, Sorbus domestica
Objavljeno v DiRROS: 18.12.2023; Ogledov: 169; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (229,17 KB)

2.
3.
Zakonodaja in pravni okviri gojenja tujerodnih drevesnih vrst v gozdovih Slovenije
Pia Caroline Adamič, Robert Brus, Kristjan Jarni, 2022, pregledni znanstveni članek

Povzetek: Namen raziskave je bil pregled zakonodaje in pravnih okvirjev gojenja tujerodnih drevesnih vrst v slovenskih gozdovih. Na ravni Evropske unije je za uvedbo, uporabo in gospodarjenje s tujerodnimi drevesi pomembnih več pravnih instrumentov, npr. Direktiva Sveta o trženju gozdnega reprodukcijskega materiala, Habitatna direktiva, Uredba o preprečevanju in obvladovanju vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst. V slovenski zakonodaji področje njihovega vnosa in potencialnega vpliva ureja predvsem Zakon o ohranjanju narave, pomembni pa so še Uredba o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000), Zakon o gozdovih, Zakon o gozdnem reprodukcijskem materialu, Pravilnik o določitvi provenienčnih območij, Uredba o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah. Iz pravnih aktov izhaja, da za opravljanje gozdarske dejavnosti gojenje tujerodnih dreves v Sloveniji ni prepovedano, doselitev tujerodnih vrst je načeloma dovoljena, za vnos novih tujerodnih vrst pa je potreben ustrezen postopek, ki vključuje presojo vplivov na okolje, odobri pa ga pristojni minister. Slovenska zakonodaja tako ponuja možnosti za gojenje določenih tujerodnih drevesnih vrst, ki bi lahko bile zaradi boljše odpornosti proti biotskim in abiotskim dejavnikom ključne pri prilagajanju gozdov na podnebne spremembe, hkrati pa so zaradi hitre rasti in kakovostnega lesa gospodarsko zanimive.
Ključne besede: tujerodne drevesne vrste, zakonodaja, gozdni nasadi, gojenja tujerodnih vrst
Objavljeno v DiRROS: 28.10.2022; Ogledov: 1480; Prenosov: 657
.pdf Celotno besedilo (1,88 MB)

4.
Rast in kakovost metasekvoje (Metasequoia glyptostroboides Hu et Cheng) v živem arhivu pri Ljubljani
Iza Petek, Gregor Božič, Dušan Jurc, Kristjan Jarni, Robert Brus, 2022, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Analizirali smo živi arhiv metasekvoje (Metasequoia glyptostroboides Hu et Cheng) na obrečnem rastišču ob Savi pri Ljubljani. Osnovan je bil v letih 1993 in 1994 s sadikami, vzgojenimi iz originalnih semen z območja na Kitajskem, kjer je bila vrsta opisana (klasično nahajališče oz. locus classicus). Drevesa v nasadu so bila prvič izmerjena spomladi leta 2000 in nato še leta 2006, spomladi v letu 2020 pa smo meritve ponovili. V starosti 30 let je povprečno drevo merilo v višino 20,7 m, povprečni premer koreninskega vratu na višini debla 0,1 m je znašal 72,3 cm, povprečni premer debla na prsni višini pa 51,4 cm. Ugotovili smo, da je pogostnost reproduktivnih organov, torej storžev in moških cvetov, povezana s premerom in višino drevesa. Užlebljenost debla je zelo variabilna in povezana s premerom, zelo variabilno je tudi zmanjšanje premera z višino. Povezave med omenjenimi znaki in lego drevesa v nasadu nismo ugotovili. Svetloba oziroma lega v nasadu ni edini dejavnik, ki vpliva na lastnosti posameznega drevesa, vzrok je tudi genetska variabilnost med drevesi.
Ključne besede: Metasequoia glyptostroboides, semenski nasad, rast, kakovost, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 11.08.2022; Ogledov: 650; Prenosov: 175
.pdf Celotno besedilo (694,92 KB)

5.
Good survival of broadleaf tree species in a four-year-old plantation in the Slovenian Karst
Nina Škrk, Kristjan Jarni, Robert Brus, 2022, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Six broadleaf tree species (Celtis australis L. – Mediterranean hackberry, Quercus petraea (Matt.) Liebl. – sessile oak, Fagus sylvatica L. – European beech, Prunus avium L. – wild cherry, Juglans regia L. – Persian walnut and Acer pseudoplatanus L. – sycamore maple) were planted in 2012 in a trial in the Slovenian Karst on two sites differing in productivity to test their suitability for use in the conversion of old pine stands into ecologically more stable broadleaf forests and to investigate their possible response to the harsher growth conditions predicted in the future. The selected economically interesting tree species have higher timber quality than broadleaves which regenerate naturally (e.g., Ostrya carpinifolia, Fraxinus ornus, Quercus cerris). Measurements were taken in 2017, after four growth seasons. All planted species except Fagus sylvatica had a high survival rate. In total, 70% of all seedlings survived, which shows promising potential. The survival rate was higher at the site on flat terrain than at the site on a slope. Prunus avium was the most successful of all planted species in terms of survival rate, at 83%, and other measured parameters (height, height increment, stem diameter, vitality and quality), and Fagus sylvatica was the least successful, with a survival rate of only 20%. Celtis australis had the highest survival rate, at 87%. Acer pseudoplatanus had the largest differences in measured parameters between the more and less productive sites among all planted species. Quercus petraea showed high resistance to xeric conditions and is expected to be the most successful in conversions. All planted species except Fagus sylvatica show favourable initial potential for the future conversion of Karst pine forests.
Ključne besede: forest conversion, broadleaves, survival rate, seedlings quality, climate change
Objavljeno v DiRROS: 28.06.2022; Ogledov: 2101; Prenosov: 959
.pdf Datoteka (3,13 MB)

6.
Biotic threats for 23 major non-native tree species in Europe
Elisabeth Pötzelsberger, Martin M. Gossner, Ludwig Beenken, Anna Gazda, Michal Petr, Tiina Ylioja, Nicola La Porta, Dimitrios N. Avtzis, Elodie Bay, Maarten De Groot, Kristjan Jarni, Nikica Ogris, Marjana Westergren, 2021, izvirni znanstveni članek

Povzetek: For non-native tree species with an origin outside of Europe a detailed compilation of enemy species including the severity of their attack is lacking up to now. We collected information on native and non-native species attacking non-native trees, i.e. type, extent and time of first observation of damage for 23 important non-native trees in 27 European countries. Our database includes about 2300 synthesised attack records (synthesised per biotic threat, tree and country) from over 800 species. Insects (49%) and fungi (45%) are the main observed biotic threats, but also arachnids, bacteria including phytoplasmas, mammals, nematodes, plants and viruses have been recorded. This information will be valuable to identify patterns and drivers of attacks, and trees with a lower current health risk to be considered for planting. In addition, our database will provide a baseline to which future impacts on non-native tree species could be compared with and thus will allow to analyse temporal trends of impacts.
Objavljeno v DiRROS: 21.02.2022; Ogledov: 600; Prenosov: 664
.pdf Celotno besedilo (1,60 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Differences in growth and log quality of Douglas-Fir (Pseudotsuga menziesii (Mirb.) Franco) provenances
Peter Smolnikar, Robert Brus, Kristjan Jarni, 2021, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Douglas-fir (Pseudotsuga menziesii (Mirb.) Franco) is a non-native conifer from western North America that was introduced into European forests at the end of the 19th century. Plantations of Douglas-fir in Europe have shown good performance, quality, and resilience to exacerbating climatic conditions. However, all these qualities strongly depend on provenance. A total of 1061 surviving trees of fifteen different Douglas-fir provenances were measured in a Slovenian provenance trial that was established within the framework of the 1966/1967 IUFRO seed collection program. We found significant differences among provenances with respect to survival rate, growth performance, and log quality. The total recorded yield of the 46-year-old stand was 602.9 m3/ha, and the average survival rate was 43%. The correlation of juvenile tree heights in 1985 and their average breast height diameters in 2017 is positive and significant. Based on vitality and diameter, the best performing provenances were Yelm and Cathlamet. The provenance with the best log quality assessed through branchiness is Jefferson (Olympic Peninsula, western Washington). All the most promising provenances for western Slovenia (Central Europe) originate from the low-altitude western coast of Washington (WACO), with the Cathlamet provenance showing the best combination of good growth, survival rate, and log quality
Ključne besede: coniferous plantation, IUFRO provenance trial, non-native species, variability, growth, branching
Objavljeno v DiRROS: 05.03.2021; Ogledov: 1056; Prenosov: 826
.pdf Celotno besedilo (510,73 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Uspevanje omorike (Picea omorika (Pančić) Purk.) v generativnem semenskem nasadu Počivalnik pri Postojni
Sebastian Bambič, Kristjan Jarni, Gregor Božič, Robert Brus, 2020, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Omorika (Picea omorika (Pančić) Purk.) je endemična drevesna vrsta z Balkanskega polotoka, ki dobro uspeva tudi v Sloveniji in bi bila na nekaterih rastiščih v manjših deležih lahko zanimiva alternativa navadni smreki (Picea abies (L.) Karst.). Raziskavo smo opravili v nasadu omorike pod vrhom hriba Počivalnik med Uncem in Postojno. Drevesa so bila posajena leta 1988 in so zdaj v fazi drogovnjaka. Izmerili smo jim prsni premer in ocenili zdravstveno stanje. Izračunali smo deleže dreves različnih zdravstvenih stanj za posamezne provenience in fenotipe, izdelali model nasada, napravili analizo variance in post hoc test. Ugotovili smo, da imajo provenience velik vpliv na vitalnost dreves, ne pa tudi na debelinski prirastek. Vitalnost dreves se prav tako razlikuje med posameznimi fenotipi. Korelacijo med fenotipi in prsnimi premeri smo potrdili pri dveh od petih fenotipov (B; tip 'semidichotomy', C; tip 'serbica'). Vpliv fenotipa na debelinski prirastek je v različnih proveniencah različen. Glede na našo raziskavo bi bil ob morebitni uporabi za Dinarski kras v Sloveniji najprimernejši semenski material provenience Šargan, najprimernejša fenotipa pa C (tip 'serbica') in F (tip 'argentea'), oba sicer najbolj zaželena tudi v hortikulturi.
Ključne besede: Picea omorika, provenienca, fenotip, vitalnost, ujma, pogozdovanje
Objavljeno v DiRROS: 18.11.2020; Ogledov: 5910; Prenosov: 1674
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
Fotografski natečaj
Robert Brus, Kristjan Jarni, 2019, drugi sestavni deli

Ključne besede: fotografski natečaji, razpis, gozdarstvo
Objavljeno v DiRROS: 08.08.2019; Ogledov: 2568; Prenosov: 630
.pdf Celotno besedilo (193,82 KB)

10.
Možnosti pridobivanja in uporabe gozdnega reprodukcijskega materiala navadnega koprivovca (Celtis australis L.) v Sloveniji
Kristjan Jarni, Nika Žgur, Filip Mehmedovič, Robert Brus, 2018, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Navadni koprivovec (Celtis australis L.) je drevesna vrsta, značilna za mediteranske in toplejše submediteranske gozdove, kjer se pojavlja posamično ali v manjših skupinah. Ima izjemno kakovosten les, je prilagojen suši ter odporen proti boleznim, škodljivcem in onesnaženju. V preteklosti je bil pri gospodarjenju z gozdovi večinoma spregledana vrsta. V primeru, da bi ga v prihodnje želeli močneje vnašati v gozdove, bi le-to potekalo prek umetne obnove, za kar pa nimamo ustreznega gozdnega reprodukcijskega materiala kot tudi izkušenj z generativnim razmnoževanjem in vzgojo sadik. V raziskavi smo analizirali dva sestoja koprivovca pri Brestovici in Opatjem selu na Krasu. Analiza je pokazala, da velikost obeh sestojev in dobra prilagojenost lokalnim razmeram potrjujeta primernost, da sestoja uvrstimo med gozdne semenske objekte, večja pomanjkljivost je le številčno pomanjkanje dreves z odličnimi fenotipskimi lastnostmi. V prid odobritve govori tudi dejstvo, da boljših tovrstnih sestojev v Sloveniji nimamo. Rezultati kalivosti semena so v nadaljevanju pokazali, da je generativno razmnoževanje navadnega koprivovca razmeroma preprosto in da je najboljši način setev semena na prosto takoj po nabiranju, tj. v mesecu septembru, ko se plodovi črno-vijolično obarvajo. Visoka kalitev predhodno stratificiranega semena je dosežena tudi pri spomladanski setvi na prosto.
Ključne besede: seme, kalitev, semenski objekti, navadni koprivovec, gozdni reprodukcijski material
Objavljeno v DiRROS: 13.11.2018; Ogledov: 4828; Prenosov: 3377
.pdf Celotno besedilo (1,59 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.33 sek.
Na vrh