Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
Raziskovalni podatki

Možnosti:
  Ponastavi

Iskalni niz: "avtor" (Ferlan Mitja) .

21 - 30 / 30
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
21.
22.
23.
24.
25.
26.
Influence of meteorological conditions and crown defoliation on tree phenology in intensive forest monitoring plots in Slovenia
Urša Vilhar, Mitja Skudnik, Mitja Ferlan, Primož Simončič, 2014

Povzetek: Data from the forest monitoring programme in Slovenia were used to assess the relationship between tree phenology, crown defoliation and meteorological conditions in Fagus sylvatica, Quercus robur and Picea abies forests in the 2004-2013 period. We hypothesized a species-specific response of first leaf unfolding, general leaf colouring, the length of the growing season to crown defoliation, air temperature, precipitation and soil water. In accordance with the hypothesis, we found a high sensitivity of first leaf unfolding to air temperature and precipitation for all species, exhibiting contrasting responses. We observed strong sensitivity of beech defoliation to precipitation and soil water conditions. Oak crown defoliation and next-year phenology were correlated, with higher crown defoliation contributing to earlier leaf unfolding, later autumn leaf colouring and longer growing season of oak in next year. Correlation between crown defoliation and phenology was found neither for beech nor spruce.
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 1051; Prenosov: 276
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

27.
28.
29.
30.
Mikroklimatske razmere v sestojih in vrzelih dinarskih jelovobukovih gozdov Slovenije z vidika podnebnih sprememb
Lado Kutnar, Andrej Kobler, Klemen Eler, Aleksander Marinšek, Mitja Ferlan, Janez Kermavnar, 2019

Povzetek: Dinarski jelovo-bukovi gozdovi so eden glavnih gozdnih vegetacijskih tipov v Sloveniji, v katerih so se v zadnjem obdobju zaradi naravnih ujm spremenile ekološke razmere. Namen raziskave je bila analiza izbranih spremenljivk mikroklime (temperatura zraka, relativna zračna vlaga) v strnjenih sestojih, v presvetljenih sestojih in v sestojnih vrzelih na treh raziskovalnih območjih (Trnovski gozd, Snežnik, Kočevski rog). Za strnjene sestoje je bila značilna visoka stopnja zastiranja tal s krošnjami dreves ( ~ 95 %). Sestojne vrzeli so nastale s posekom vseh dreves na krožni površini 0,4 ha, v presvetljenih sestojih pa je bila posekana približno polovica lesne zaloge gozdnega sestoja. Ukrepi so bili izvedeni leta 2012, meritve meteoroloških spremenljivk pa smo opravili prvo (2013) in drugo (2014) leto po sečnji. Primerjali smo, kako se mikroklimatske razmere v sestojih in vrzelih spreminjajo v vegetacijski sezoni (maj-oktober) in kakšne so razlike med dvema meteorološko razmeroma različnima poletjema v letih 2013 (več vročinskih valov, poletna suša) in 2014 (nestanovitno vreme z relativno veliko količino padavin). Izmerjene najvišje dnevne temperature zraka (Tmax) so bile izrazito višje v vrzelih kot v sestoju, v povprečju za 3,6 °C; najnižja relativna zračna vlaga (RVmin) pa je bila nižja, v povprečju za 15,0 odstotnih točk. Razlike v obeh spremenljivkah med sestoji in vrzelmi so bile največje v poletnih mesecih (junij-avgust) leta 2013 (Tmax: 4,9 °C; RVmin: -19,7 odstotnih točk), ki je bilo razmeroma vroče in sušno. Na podlagi meritev meteoroloških spremenljivk in zastora drevesnih krošenj (podatki LiDARskega snemanja) v presvetljenih sestojih smo ugotovili statistično značilno negativno linearno povezavo med zastorom drevesnih krošenj in Tmax ter pozitivno povezavo med zastorom krošenj in vrednostmi RVmin. Rezultate analiz smo prikazali v luči potencialnih vplivov podnebnih sprememb, katerim so dinarski jelovo-bukovi gozdovi zaradi kombinacije neugodnih dejavnikov npr. zmanjšana mehanska in biološka stabilnost sestojev zaradi velikopovršinskih motenj, poletne suše, vodoprepusten kraški teren ter pogosto plitva tla z majhno sposobnostjo zadrževanja vode - še posebej izpostavljeni.
Ključne besede: dinarski jelovo-bukovi gozdovi, temperatura zraka, relativna zračna vlaga, sestojne vrzeli, zastor krošenj dreves, podnebne spremembe, Slovenija
DiRROS - Objavljeno: 20.12.2019; Ogledov: 70; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (388,92 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh