1. Capecitabine in adjuvant radiochemotherapy for gastric adenocarcinomaIrena Oblak, Marija Skoblar Vidmar, Franc Anderluh, Vaneja Velenik, Ana Jeromen, Jasna But-Hadžić, 2014, izvirni znanstveni članek Povzetek: Background. In patients with non-metastatic gastric cancer surgery still remains the treatment of choice. Postoperative radiochemotherapy with 5-fluorouracil and leucovorin significantly improves the treatment outcome. The oral fluoropyrimidines, such as capecitabine, mimic continuous 5-fluorouracil infusion, are at least as effective as 5-fluorouracil, and such treatment is more comfortable for the patients. Patients and methods. In the period from October 2006 to December 2009, 101 patients with gastric cancer in stages Ib-IIIc were treated with postoperative chemoradiation with capecitabine. Distal subtotal resection of the stomach was performed in 46.3%, total resection in 50.5% and multivisceral resection in 3.2% of patients. The main endpoints of this study were loco-regional control (LRC), disease-free survival (DFS), disease-specific survival (DSS) and overall survival (OS). The rates of acute side-effects were also estimated. Results. Seventy-seven percent of patients completed the treatment according to the protocol. The median followup time of all patients was 3.9 years (range: 0.4-6.3 years) and in survivors it was 4.7 years (range: 3.2-6.3 years). No death occurred due to the therapy. Acute toxicity, such as nausea and vomiting, stomatitis, diarrhoea, hand-foot syndrome and infections of grade 3 or 4, occurred in 5%, 1%, 2%, 8.9% and 18.8% of patients, respectively. On the close-out date 63.4% patients were still alive and with no signs of the disease. The 4-years follow-up survey showed that LRC, DFS, DSS and OS were 95.5%, 69.2%, 70.7%, and 66.2%, respectively. Higher pN-stage and splenectomy were found to be independent prognostic factors for all four types of survival and perineural invasion and lower treatment intensity for DFS, DSS and OS.
Ključne besede: gastric cancer, adjuvant therapy, radiochemotherapy
Objavljeno v DiRROS: 11.04.2024; Ogledov: 60; Prenosov: 8
 Celotno besedilo (519,56 KB) |
2. |
3. Sinonasal inverted papilloma associated with squamous cell carcinomaJasna But-Hadžić, Klemen Jenko, Mario Poljak, Boštjan Kocjan, Nina Gale, Primož Strojan, 2011, izvirni znanstveni članek Ključne besede: rak (medicina), papiloma virusi, nosna votlina, karcinom, zdravljenje, radioterapija
Objavljeno v DiRROS: 18.03.2024; Ogledov: 93; Prenosov: 33
Celotno besedilo (513,64 KB) |
4. Stereotaktična radioterapija za zdravljenje refraktarne prekatne tahikardije: prikaz primerovTamara Jarm, Krištof Knap, Bor Antolič, Boštjan Berlot, Rihard Hudej, Aljaša Jenko, Ajra Šečerov Ermenc, Jasna But-Hadžić, Ivica Ratoša, 2023, strokovni članek Povzetek: Stereotaktična radioterapija aritmij (STAR) predstavlja novo in obetavno možnost za bolnike z refraktarno prekatno tahikardijo, ki je odporna proti konvencionalnim metodam zdravljenja. STAR omogoča natančno neinvazivno ablacijo aritmogenega substrata ob minimalni prizadetosti sosednjih organov. Ta metoda zdravljenja je uporabna za bolnike, pri katerih je tarčno tkivo s katetrsko ablacijo nedosegljivo, pogosti šoki implantabilnega kardioverter-defibrilatorja pa močno nižajo njihovo kakovost življenja ali kadar sta ti metodi zdravljenja zaradi slabega zdravstvenega stanja kontraindicirani. Tarčo obsevanja (predel levega prekata) natančno opredelimo s predhodno slikovno diagnostiko, elektrokardiogramom, posnetki prekatne tahikardije in po potrebi invazivnim ali neinvazivnim elektrofiziološkim mapiranjem srca. Po pripravi na obsevanje na simulatorju sledi enkratno obsevanje z visokim odmerkom 25 Gy, ki je trenutno edina standardna frakcionacija. Bolniki obsevanje dobro prenašajo. Dosedanje raziskave so poročale o dobri učinkovitosti zdravljenja z bistvenim zmanjšanjem pogostosti epizod prekatne tahikardije in brez večjih neželenih učinkov. Poročamo o prvi skupini štirih bolnikov z visokorizično refraktarno prekatno tahikardijo, ki so bili zdravljeni s stereotaktično radioterapijo na Onkološkem inštitutu Ljubljana. Izvedba STAR se je izkazala kot učinkovita metoda z nizko stopnjo akutnih neželenih učinkov in predstavlja novo možnost obravnave te ranljive skupine bolnikov v slovenskem prostoru.
Ključne besede: stereotaktična radioterapija, aritmije, prekatna tahikardija, radioablacija srca
Objavljeno v DiRROS: 26.02.2024; Ogledov: 111; Prenosov: 34
Celotno besedilo (146,07 KB) |
5. Protibolečinsko obsevanje kostnih zasevkovEva Pribožič, Ivica Ratoša, Jasna But-Hadžić, 2023, kratki znanstveni prispevek Povzetek: Kostni zasevki povzročajo bolečino, ki vpliva na kakovost življenja bolnika in lahko vodijo do zapletov, ki zahtevajo urgentno ukrepanje. Ko zaradi kostnih zasevkov grozi oziroma je prisoten patološki zlom ali maligna kompresija hrbtenjače, je nujno oceniti, ali bolnik potrebuje kirurško intervencijo, ki ji sledi pooperativno obsevanje. Kadar bolnik ni kandidat za operativno zdravljenje, se priporoča urgentno obsevanje. Pri bolečih kostnih zasevkih, brez grozečega oziroma prisotnega patološkega zloma ali maligne utesnitve hrbtenjače, ne glede na velikost samega zasevka, prvi pristop zdravljenja bolečine predstavlja farmakološko zdravljenje, ki ga podpre in dopolni protibolečinsko paliativno obsevanje. Pri paliativnem obsevanju so celokupne obsevalne doze nizke, obsevanje je izvedeno v enem odmerku ali v kratkih obsevalnih režimih. Bolniki, ki ne odgovorijo na prvo obsevanje, ali se jim bolečina ponovi, so lahko varno ponovno obsevani na istem mestu. Na Onkološkem inštitutu Ljubljana smo opravili retrospektivni pregled paliativnih obsevanj kosti med leti 2018 – 2021. Letno obsevamo 800 kostnih zasevkov, upažamo pa upad števila obsevanj. Najpogostejša frakcionacija je 5 x 4 Gy, samo 10% bolnikov pa prejme obsevanje v enem odmerku. Protibolečinsko obsevanje kosti je učinkovito, stroškovno učinkovito in varno. Pomembno je prepoznati bolnike, ki bi imeli korist od protibolečinskega obsevanja, in jih napotiti na konzilij. S poenostavitvijo radioterapevtskih postopkov in odločitvijo za obsevanje v enem odmerku, je lahko obsevalno zdravljenje bolniku prijaznejše in dostopnejše.
Ključne besede: kostni zasevki, bolečina, paliativno obsevanje, frakcionacija
Objavljeno v DiRROS: 26.02.2024; Ogledov: 115; Prenosov: 31
Celotno besedilo (202,07 KB) |
6. |
7. |
8. Priporočila za obravnavo bolnikov s pljučnim rakomMartina Vrankar, Nina Boc, Izidor Kern, Aleš Rozman, Karmen Stanič, Tomaž Štupnik, Mojca Unk, Maja Ebert Moltara, Vesna Zadnik, Katja Adamič, Jernej Benedik, Marko Bitenc, Jasna But-Hadžić, Anton Crnjac, Marina Čakš, Dominik Časar, Eva Ćirić, Tanja Čufer, Ana Demšar, Rok Devjak, Goran Gačevski, Marta Globočnik Kukovica, Kristina Gornik-Kramberger, Maja Ivanetič Pantar, Marija Ivanović, Urška Janžič, Staša Jelerčič, Veronika Kloboves-Prevodnik, Mile Kovačević, Luka Ležaič, Mateja Marc-Malovrh, Katja Mohorčič, Loredana Mrak, Igor Požek, Nina Turnšek, Bogdan Vidmar, Dušanka Vidovič, Gregor Vlačić, Ana Lina Vodušek, Rok Zbačnik, Ivana Žagar, 2023, strokovni članek Povzetek: Leta 2019 so bila objavljena Priporočila za obravnavo bolnikov s pljučnim rakom, ki so v slovenski prostor vnesla prepotrebno poenotenje diagnostike in zdravljenja z namenom izboljšanja preživetja bolnikov s pljučnim rakom. Posodobitev Priporočil tri leta po izidu izvirnika prinaša največ novosti v poglavju o sistemskem zdravljenju bolnikov s pljučnim rakom. To kaže na izjemen napredek na področju razumevanja onkogeneze in biologije pljučnega raka ter s tem razvoja novih zdravil. Breme pljučnega raka ostaja veliko, saj je pljučni rak pri nas in v svetu še vedno najpogostejši vzrok smrti zaradi raka. Za vsako peto smrt zaradi raka je odgovoren pljučni rak. Skoraj tretjina bolnikov s pljučnim rakom ne prejme specifičnega onkološkega zdravljenja, bodisi zaradi slabega stanja zmogljivosti, spremljajočih bolezni ali obsega bolezni. Polovica bolnikov ima ob diagnozi razsejano bolezen, zaradi česar izboljšanje preživetja z malimi koraki sledi napredku v zdravljenju bolnikov s pljučnim rakom. Ti podatki nas opominjajo, da se bomo morali za velike premike v obravnavi bolnikov s pljučnim rakom lotiti drugačnih pristopov. Kot najbolj obetavno se ponuja zgodnje odkrivanje bolezni, ko so možnosti ozdravitve pljučnega raka najboljše. Zapisana Priporočila so usmeritev za obravnavo bolnikov s pljučnim rakom. Le s sodobnim multidisciplinarnim pristopom obravnave lahko bolniku ponudimo zdravljenje, ki mu omogoča najboljši izhod prognostično neugodne bolezni.
Ključne besede: pljučni rak, priporočila
Objavljeno v DiRROS: 27.07.2023; Ogledov: 379; Prenosov: 136
Celotno besedilo (708,18 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. |
10. |
