Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "avtor" (Brus Robert) .

21 - 30 / 50
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
21.
Rast in kakovost metasekvoje (Metasequoia glyptostroboides Hu et Cheng) v živem arhivu pri Ljubljani
Iza Petek, Gregor Božič, Dušan Jurc, Kristjan Jarni, Robert Brus, 2022, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Analizirali smo živi arhiv metasekvoje (Metasequoia glyptostroboides Hu et Cheng) na obrečnem rastišču ob Savi pri Ljubljani. Osnovan je bil v letih 1993 in 1994 s sadikami, vzgojenimi iz originalnih semen z območja na Kitajskem, kjer je bila vrsta opisana (klasično nahajališče oz. locus classicus). Drevesa v nasadu so bila prvič izmerjena spomladi leta 2000 in nato še leta 2006, spomladi v letu 2020 pa smo meritve ponovili. V starosti 30 let je povprečno drevo merilo v višino 20,7 m, povprečni premer koreninskega vratu na višini debla 0,1 m je znašal 72,3 cm, povprečni premer debla na prsni višini pa 51,4 cm. Ugotovili smo, da je pogostnost reproduktivnih organov, torej storžev in moških cvetov, povezana s premerom in višino drevesa. Užlebljenost debla je zelo variabilna in povezana s premerom, zelo variabilno je tudi zmanjšanje premera z višino. Povezave med omenjenimi znaki in lego drevesa v nasadu nismo ugotovili. Svetloba oziroma lega v nasadu ni edini dejavnik, ki vpliva na lastnosti posameznega drevesa, vzrok je tudi genetska variabilnost med drevesi.
Ključne besede: Metasequoia glyptostroboides, semenski nasad, rast, kakovost, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 11.08.2022; Ogledov: 651; Prenosov: 175
.pdf Celotno besedilo (694,92 KB)

22.
In memoriam: izr. prof. dr. Sonja Horvat Marolt – v spomin (1930 – 2022)
Robert Brus, 2022, drugi sestavni deli

Objavljeno v DiRROS: 12.07.2022; Ogledov: 592; Prenosov: 176
.pdf Celotno besedilo (89,69 KB)

23.
Good survival of broadleaf tree species in a four-year-old plantation in the Slovenian Karst
Nina Škrk, Kristjan Jarni, Robert Brus, 2022, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Six broadleaf tree species (Celtis australis L. – Mediterranean hackberry, Quercus petraea (Matt.) Liebl. – sessile oak, Fagus sylvatica L. – European beech, Prunus avium L. – wild cherry, Juglans regia L. – Persian walnut and Acer pseudoplatanus L. – sycamore maple) were planted in 2012 in a trial in the Slovenian Karst on two sites differing in productivity to test their suitability for use in the conversion of old pine stands into ecologically more stable broadleaf forests and to investigate their possible response to the harsher growth conditions predicted in the future. The selected economically interesting tree species have higher timber quality than broadleaves which regenerate naturally (e.g., Ostrya carpinifolia, Fraxinus ornus, Quercus cerris). Measurements were taken in 2017, after four growth seasons. All planted species except Fagus sylvatica had a high survival rate. In total, 70% of all seedlings survived, which shows promising potential. The survival rate was higher at the site on flat terrain than at the site on a slope. Prunus avium was the most successful of all planted species in terms of survival rate, at 83%, and other measured parameters (height, height increment, stem diameter, vitality and quality), and Fagus sylvatica was the least successful, with a survival rate of only 20%. Celtis australis had the highest survival rate, at 87%. Acer pseudoplatanus had the largest differences in measured parameters between the more and less productive sites among all planted species. Quercus petraea showed high resistance to xeric conditions and is expected to be the most successful in conversions. All planted species except Fagus sylvatica show favourable initial potential for the future conversion of Karst pine forests.
Ključne besede: forest conversion, broadleaves, survival rate, seedlings quality, climate change
Objavljeno v DiRROS: 28.06.2022; Ogledov: 2102; Prenosov: 959
.pdf Datoteka (3,13 MB)

24.
Non-native forest tree species in Europe : ǂthe ǂquestion of seed origin in afforestation
Paraskevi Alizoti, Jean-Charles Bastien, Debojyoti Chakraborty, Marcin Miroslav Klisz, Johan Kroon, Charalambos Neophytou, Silvio Schueler, Marcela van Loo, Marjana Westergren, Monika Konnert, Robert Brus, 2022, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Non-native forest tree species have been introduced in Europe since the 16th century, but only in the second half of the 20th century the significance of the seed source origin for their economic use was recognized, resulting in the establishment of numerous provenance trials at a national, regional, European and International level, as those led by IUFRO. Breeding programs have also been launched in the continent for the most economically important species. Aim of this work is the formulation of provenance recommendations for planting of five non-native tree species in Europe (Douglas fir, grand fir, Sitka spruce, lodgepole pine and black locust), based on the information obtained from twenty countries, in the frame of the EU FP-1403 NNEXT Cost Action. The survey revealed that official and non-official national recommendations, based on provenance research results, have been elaborated and followed at a different level and extend for the above five species, but only for Douglas fir recommendations exist in almost all the participating to the survey countries. The compilation of provenance recommendations across Europe for each species is presented in the current work. Besides the recommended introduced seed sources, European seed sources are also preferred for planting, due to ease of access and high availability of forest reproductive material. European breeding programs yielding genetic material of high productivity and quality constitute currently the seed source of choice for several species and countries. Consolidation of trial data obtained across countries will allow the joint analysis that is urgently needed to draw solid conclusions, and will facilitate the development of ‘Universal-Response-Functions’ for the species of interest, rendering possible the identification of the genetic material suitable for global change. New provenance trial series that will test seed sources from the entire climatic range of the species, established in sites falling within and outside the environmental envelopes of their natural ranges, are urgently needed to pinpoint and understand the species-specific climate constraints, as well as to correlate functional traits to the seed origin and the environmental conditions of the test sites, so that the selection of suitable forest reproductive material of non-native tree species in the face of climate change can be feasible.
Ključne besede: provenance recommendations, provenance testing, breeding programs, adaptation, exotic tree species, Douglas fir, Sitka spruce, grand fir, lodgepole pine, black locust
Objavljeno v DiRROS: 09.02.2022; Ogledov: 800; Prenosov: 630
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

25.
Students' attitude towards commercialization of transgenic forest trees in Slovenia
Zlata Luthar, Gregor Božič, Robert Brus, Vassiliki Kazana, 2015, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci

Objavljeno v DiRROS: 03.11.2021; Ogledov: 713; Prenosov: 215
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

26.
27.
Differences in growth and log quality of Douglas-Fir (Pseudotsuga menziesii (Mirb.) Franco) provenances
Peter Smolnikar, Robert Brus, Kristjan Jarni, 2021, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Douglas-fir (Pseudotsuga menziesii (Mirb.) Franco) is a non-native conifer from western North America that was introduced into European forests at the end of the 19th century. Plantations of Douglas-fir in Europe have shown good performance, quality, and resilience to exacerbating climatic conditions. However, all these qualities strongly depend on provenance. A total of 1061 surviving trees of fifteen different Douglas-fir provenances were measured in a Slovenian provenance trial that was established within the framework of the 1966/1967 IUFRO seed collection program. We found significant differences among provenances with respect to survival rate, growth performance, and log quality. The total recorded yield of the 46-year-old stand was 602.9 m3/ha, and the average survival rate was 43%. The correlation of juvenile tree heights in 1985 and their average breast height diameters in 2017 is positive and significant. Based on vitality and diameter, the best performing provenances were Yelm and Cathlamet. The provenance with the best log quality assessed through branchiness is Jefferson (Olympic Peninsula, western Washington). All the most promising provenances for western Slovenia (Central Europe) originate from the low-altitude western coast of Washington (WACO), with the Cathlamet provenance showing the best combination of good growth, survival rate, and log quality
Ključne besede: coniferous plantation, IUFRO provenance trial, non-native species, variability, growth, branching
Objavljeno v DiRROS: 05.03.2021; Ogledov: 1056; Prenosov: 826
.pdf Celotno besedilo (510,73 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

28.
Uspevanje omorike (Picea omorika (Pančić) Purk.) v generativnem semenskem nasadu Počivalnik pri Postojni
Sebastian Bambič, Kristjan Jarni, Gregor Božič, Robert Brus, 2020, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Omorika (Picea omorika (Pančić) Purk.) je endemična drevesna vrsta z Balkanskega polotoka, ki dobro uspeva tudi v Sloveniji in bi bila na nekaterih rastiščih v manjših deležih lahko zanimiva alternativa navadni smreki (Picea abies (L.) Karst.). Raziskavo smo opravili v nasadu omorike pod vrhom hriba Počivalnik med Uncem in Postojno. Drevesa so bila posajena leta 1988 in so zdaj v fazi drogovnjaka. Izmerili smo jim prsni premer in ocenili zdravstveno stanje. Izračunali smo deleže dreves različnih zdravstvenih stanj za posamezne provenience in fenotipe, izdelali model nasada, napravili analizo variance in post hoc test. Ugotovili smo, da imajo provenience velik vpliv na vitalnost dreves, ne pa tudi na debelinski prirastek. Vitalnost dreves se prav tako razlikuje med posameznimi fenotipi. Korelacijo med fenotipi in prsnimi premeri smo potrdili pri dveh od petih fenotipov (B; tip 'semidichotomy', C; tip 'serbica'). Vpliv fenotipa na debelinski prirastek je v različnih proveniencah različen. Glede na našo raziskavo bi bil ob morebitni uporabi za Dinarski kras v Sloveniji najprimernejši semenski material provenience Šargan, najprimernejša fenotipa pa C (tip 'serbica') in F (tip 'argentea'), oba sicer najbolj zaželena tudi v hortikulturi.
Ključne besede: Picea omorika, provenienca, fenotip, vitalnost, ujma, pogozdovanje
Objavljeno v DiRROS: 18.11.2020; Ogledov: 5912; Prenosov: 1675
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

29.
Drevesne naravne vrednote v registru naravnih vrednot Slovenije
Pia Caroline Adamič, Robert Brus, 2020, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Namen raziskave je bila podrobna analiza registra drevesnih naravnih vrednot Slovenije, ki vsebuje skupaj 2529 dreves in skupin dreves. V raziskavi smo prikazali deleže posameznih drevesnih vrst, njihov geografski izvor, merila vrednotenja, povprečne in največje mere drevesnih vrst, njihove lokacije in nahajališča ter poškodovanost dreves. Ugotovili smo, da je najpogostejša drevesna vrsta v registru lipa (42,67 % dreves) in da 87,4 % vseh dreves v registru pripada avtohtonim vrstam. Od tujerodnih vrst jih največ izvira iz Severne Amerike, po številu osebkov pa je tujerodnih vrst največ iz drugih delov Evrope. Najbolj pogosto merilo vrednotenja je izjemnost drevesa, predvsem obseg in višina, najdebelejše drevo v registru je Gašperjev kostanj (obseg 1104 cm), najvišje pa Sgermova smreka (višina 62 m). Največ izjemnih dreves raste ob domačijah in kmetijah (31,2 %) in v bližini sakralnih objektov (17,9 %). V registru je 36,3 % dreves brez evidentiranih poškodb, 59,6 % je poškodovanih, za 4,1 % pa ni podatka o poškodovanosti. Največja pogostnost dreves je v okolici Ljubljane in na Pohorju. Register vsebuje velik delež zastarelih podatkov, zato bi bilo treba narediti pregled aktualnega stanja drevesnih naravnih vrednot in ga dopolniti z novimi izjemnimi drevesi.
Ključne besede: drevesne naravne vrednote, register naravnih vrednot Slovenije, drevesna dediščina, izjemna drevesa
Objavljeno v DiRROS: 03.09.2020; Ogledov: 3743; Prenosov: 2197
.pdf Celotno besedilo (3,29 MB)

30.
Možnosti zaznavanja drevesnih vrst v okviru Monitoringa gozdov in gozdnih ekosistemov
Anže Martin Pintar, Robert Brus, Mitja Skudnik, 2020, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Analizirali smo možnosti zaznavanja drevesnih vrst v okviru Monitoringa gozdov in gozdnih ekosistemov (MGGE) s poudarkom na manjšinskih in tujerodnih drevesnih vrstah ter možnosti zaznavanja razlik v pestrosti drevesnih vrst med posameznimi ekološkimi regijami. Zaznavanje minoritetnih in tujerodnih drevesnih vrst bi lahko izboljšali z obsežnejšim šifrantom drevesnih vrst, katerega dopolnitve smo predlagali. Take drevesne vrste bi zajeli z večjo verjetnostjo pri gostejši vzorčni mreži od obstoječe (4 km % 4 km). Opozorili smo tudi na pomen pravilne determinacije drevesne vrste na vzorčni ploskvi. V okviru MGGE smo ugotovili razlike v pestrosti drevesnih vrst med ekološkimi regijami; kot najpestrejša se je pokazala submediteranska ekološka regija.
Ključne besede: monitoring gozdov, gozdna inventura, seznam drevesnih vrst, manjšinske drevesne vrste, tujerodne drevesne vrste, pestrost drevesnih vrst, tree species diversity, non-native tree species
Objavljeno v DiRROS: 02.05.2020; Ogledov: 2383; Prenosov: 696
.pdf Celotno besedilo (364,69 KB)

Iskanje izvedeno v 0.43 sek.
Na vrh