1. How beech provenance affects the structure of secondary xylem, leaf traits, and the ectomycorrhizal community under optimal growth conditionsTanja Mrak, Jožica Gričar, Tina Unuk Nahberger, Gregor Božič, Luka Krajnc, Peter Prislan, Domen Arnič, Tom Levanič, Hojka Kraigher, 2024, izvirni znanstveni članek Povzetek: Beyond growth parameters and drought tolerance, comparatively little is known about the functioning of different beech (Fagus sylvatica L.) provenances. We investigated properties of leaves, stem secondary xylem, and ectomycorrhiza (ECM), and explored their interdependencies to identify the best performing beech provenance in optimal growth conditions. The study was conducted on 23-year-old trees in a provenance trial. The investigated provenances originated from Atlantic (Belgium—BE), Alpine (Italy—IT, Slovenia—SI), and continental climates (the Czech Republic—CZ). A significant effect of provenance was observed for stem vessel diameters and conductive area, as well as for foliar %C, δ13C, δ15N, and δ18O. δ13C as a proxy of intrinsic water use efficiency (iWUE) showed that the highest iWUE was achieved in BE provenance. Individuals with a better iWUE had wider growth rings regardless of provenance. Better iWUE was associated with lower specific leaf area (SLA). ECM community composition and diversity indices did not differ significantly among the provenances. Specific ECM taxa were associated with individuals with high SLA, δ13C, δ15N, and δ18O. In optimal growth conditions with no stress events, BE is a promising provenance due to an efficient water conducting system with high vessel diameters and conductive area, and high iWUE, while Alpine provenances showed an adaptation of their water conducting system to freezing conditions at their original locations. Integrating findings from different compartments improves our understanding of functioning of different beech provenances.
Ključne besede: Fagus sylvatica, provenance trial, stable isotopes, specific leaf area, xylem vessels, ectomycorrhizal fungi
Objavljeno v DiRROS: 19.04.2024; Ogledov: 56; Prenosov: 25
 Celotno besedilo (2,11 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. |
3. Perspektive obnove slovenskih gozdov v času podnebnih in družbenih spremembBoris Rantaša, Franc Perko, Gregor Božič, Marjana Westergren, Primož Simončič, Hojka Kraigher, 2023, strokovni članek Povzetek: Trajnostno, sonaravno in večnamensko gospodarjenje s slovenskimi gozdovi je omogočilo ohranjeno biotsko raznovrstnost, ohranjen prilagoditveni potencial ter velik povprečni prirastek in lesno zalogo. Za trajnostno zagotavljanje funkcij gozdov bo potrebno prilagajanje na spreminjajoče se podnebne in družbene razmere. Osrednji ukrep prilagajanja gozdov na podnebne spremembe je povečevanje pestrosti, tudi genetske. Praktično vsi področni strateški, zakonodajni ter operativni dokumenti na nacionalni in evropski ravni prepoznavajo in vsebujejo pomen ohranjanja gozdnih genskih virov in obnove ter nege gozda za trajnostni razvoj in zagotavljanje funkcij gozdov. Gospodarjenje z gozdovi bo treba nadgraditi z ukrepi, ki vključujejo aktiven pristop pri obnovi in negi gozda s čim širšo paleto vrstno in genetsko raznolikih sadik gozdnih drevesnih vrst. V obdobju 2023–2026 bo za obnovo gozdov in semenarsko ter drevesničarsko dejavnost na letni ravni potencialno namenjenih pribl. pet milijonov evrov javnih sredstev. Za obnovo in nego gozda bo nujno zagotoviti stabilno in fleksibilno financiranje zagotavljanja gozdnega reprodukcijskega materiala ter izvedbo obnove gozda in razvoja panoge. Avtorji poudarjajo tudi pomen sodelovanja in skupnega nastopa različnih deležnikov v celotni verigi gozdnega reprodukcijskega materiala.
Ključne besede: obnova gozdov, podnebne spremembe, družbene spremembe, zakonodaja, strategije, finance, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 09.01.2024; Ogledov: 233; Prenosov: 86
Celotno besedilo (408,22 KB) |
4. Inovativen pristop obnove gozdov na KočevskemMartina Kastelec, Gregor Božič, Andreja Ferreira, Boštjan Mali, 2023, strokovni članek Ključne besede: podnebne spremembe, naravne ujme, gozdovi, kombinirana obnova gozdov, sadnja, inovativen pristop, Kočevska, Life IP CARE4CLIMATE
Objavljeno v DiRROS: 05.01.2024; Ogledov: 232; Prenosov: 69
Celotno besedilo (3,94 MB) |
5. Tehnične smernice za ohranjanje in rabo genskih virov : lipa in lipovec = Tilia platyphyllos, Tilia cordataIgor Dakskobler, Robert Brus, Andrej Verlič, Nikica Ogris, Gregor Božič, 2013, strokovni članek Ključne besede: genski viri, drevesne vrste, tehnične smernice, lipa, Tilia platyphyllos, lipovec, Tilia cordata, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 20.12.2023; Ogledov: 238; Prenosov: 0 |
6. Tehnične smernice za ohranjanje in rabo genskih virov : lesnika in drobnica = Malus sylvestris, Pyrus pyrasterMirko Perušek, Gregor Božič, Robert Brus, Hojka Kraigher, 2012, strokovni članek Ključne besede: genski viri, drevesne vrste, tehnične smernice, lesnika, Malus sylvestris, drobnica, Pyrus pyraster, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 20.12.2023; Ogledov: 203; Prenosov: 62
Celotno besedilo (417,15 KB) |
7. Tehnične smernice za ohranjanje in rabo genskih virov : trepetlika in beli topol = Populus tremula, populus alba : SloveniaRobert Brus, Aleksander Marinšek, Tine Grebenc, Gregor Božič, 2012, strokovni članek Ključne besede: genski viri, drevesne vrste, tehnične smernice, trepetlika, beli topol, Populus tremula, Populus alba, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 20.12.2023; Ogledov: 202; Prenosov: 60
Celotno besedilo (485,24 KB) |
8. |
9. Tehnične smernice za ohranjanje in rabo genskih virov : dolgopecljati, poljski in gorski brest = Ulmus laevis, Ulmus minor, Ulmus glabraDušan Jurc, Petra Košir, Robert Brus, Gregor Božič, 2012, strokovni članek Ključne besede: genski viri, drevesne vrste, tehnične smernice, brest, dolgopecljati brest, Ulmus leavis, poljski brest, Ulmus minor, gorski brest, Ulmus glabra, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 20.12.2023; Ogledov: 160; Prenosov: 52
Celotno besedilo (428,89 KB) |
10. Tehnične smernice za ohranjanje in rabo genskih virov : maklen, trokrpi javor in tatarski javor = Acer campestre, Acer monspessulanum, Acer tataricumJože Bavcon, Gregor Božič, Lado Kutnar, Boštjan Košiček, 2011, strokovni članek Ključne besede: genski viri, drevesne vrste, tehnične smernice, javor, maklen, poljski javor, Acer campestre, trokrpi javor, Acer monspessulanum, tatarski javor, Acer tataricum, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 20.12.2023; Ogledov: 206; Prenosov: 47
Celotno besedilo (690,69 KB) |
