Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "avtor" (Čufer Tanja) .

11 - 20 / 121
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
11.
The urokinase-type plasminogen activator, its inhibitors and its receptor - the new prognostic factors in solid cancers
Simona Borštnar, Tanja Čufer, Zvonimir Rudolf, 1997, pregledni znanstveni članek

Povzetek: The urokinase-type plasminogen activator (uPA), its inhibitors (PAI-1 and PAI-2) and its receptor (uPAR) play nan important role in the degradation of the intercellular tissue, the process which affects the ability of cancer cells to invade to surrounding tissue and to metastasize. The results of clinical studies performed in the past few years point out a significant influence of uPA, PAI-1, PAI-2 and uPAR on the course of the disease and survival of patients with solid tumours, particularly breast cancer. Hopefullythe categorization of patients according to the content of the serineproteases and its inhibitors in tumour tissues could provide a basis formore rational treatment planning and thus improving patients' survival.
Objavljeno v DiRROS: 18.01.2024; Ogledov: 128; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (485,80 KB)

12.
13.
Preface
Tanja Čufer, Marjan Budihna, 1997, predgovor, uvodnik, spremna beseda

Objavljeno v DiRROS: 16.01.2024; Ogledov: 114; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (40,23 KB)

14.
Prognostic factors in breast cancer
Tanja Čufer, 1995, strokovni članek

Ključne besede: dojke, rak (medicina), prognoza
Objavljeno v DiRROS: 15.01.2024; Ogledov: 121; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (334,34 KB)

15.
16.
Prognoza netipljivih invazivnih rakov dojke
Tanja Čufer, 2004, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Povzetek: Izhodišča. Neodvisni napovedni dejavniki poteka raka dojk na podlagi katerih danes načrtujemo dopolnilno sistemsko zdravljenje so prizadetost pazdušnih bezgavk, velikost tumorja, patohistološki tip tumorja in stopnja malignosti tumorja. Z ozaveščanjem in z uvedbo presejalnih programov se odkriva vse več majhnih, netipljivih rakov dojk. Medtem ko so napovedni dejavniki poteka tipljivih rakov dojk dobro znani, so napovedni dejavniki poteka netipljivih invazivnih rakov dojk veliko manj raziskani. Zaključki. Sistemskih analiz napovednega pomena posameznih lastnosti tumorjev pri netipljivem invazivnem raku dojk praktično ni. Napovedni pomen za ponovitev bolezni in za preživetje ima še vedno velikost tumorja in biološka lastnost tumorja, stopnja malignosti. Tudi prisotnost mikrozasevkov v pazdušnih bezgavkah, glede na omejene podatke, verjetno napoveduje slabo prognozo. Starost in prisotnost hormonskih receptorjev se zaenkrat nista izkazala za neodvisen napovedni dejavnik poteka bolezni pri majhnih tumorjih. Da bi bolje opredelili prognozo bolnic z majhnimi, netipljivimi raki dojk in jih ustrezneje zdravili, je nujnarazpoznava dodatnih bioloških značilnosti raka dojk. Genska karta tumorjadoločena s tehnologijo mikromrež je obetavna metoda, ki omogoča širok vpogled v biologijo vsakega posameznega raka dojke.
Objavljeno v DiRROS: 01.12.2023; Ogledov: 137; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (310,72 KB)

17.
18.
Potek in prognoza raka dojk
Tanja Čufer, 1998, pregledni znanstveni članek

Povzetek: Rak dojk je napogostejša vrsta raka pri ženskah. Medtem ko je bila bolezen še v začetku tega stoletja neozdravljiva, danes s kombinacijo kirurškega, obsevalnega in sistemskega zdravljenja ozdravimo več kot polovico bolnic. Na prognozo in potek raka dojk značilno vpliva razširjenost oziroma stadij bolezni ob začetku zdravljenja. Bolnice z večjimi tumorji in še zlasti bolnices prizadetimi pazdušnimi bezgavkami imajo slabši izid bolezni. Na potekbolezni in prognozo vplivajo še druge lastnosti tumorja, na primer patohistološka vrsta s stopnjo malignosti, navzočnost hormonskih receptorjev, poliferativna sposobnost celic in drugo. Na potek in izid bolezni značilno vpliva tudi zdravljenje. Sodobne kirurške tehnike, ki jih kombiniramo z obsevanjem, omogočajo boljšo lokalno kontrolo bolezni ob manj obsežnih kirurških posegih. Pri več kot polovici bolnic je danes mogoče ohraniti dojko.Dopolnilna sistemska terapija ob lokalnem zdravljenju omogoča boljšo sistemsko kontrolo bolezni in značilno izboljša preživetje bolnic z operabilnim rakom dojk. Metastatski rak dojk je danes še vedno neozdravljiva bilezen, vendar pa je bolezen mogoče zazdraviti za daljše časovno obdobje. Pričakujemo, da bosta uvedba novih, učinkovitejših načinov zdravljenja in odkrivanje bolezni v zgodnejših stadijih še naprej izboljševala prognozo bolnic z rakom dojk.
Objavljeno v DiRROS: 24.11.2023; Ogledov: 179; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (272,98 KB)

19.
Triple carcinoma in a patient with primary breast cancer
Tanja Čufer, Olga Cerar, 1990, strokovni članek

Objavljeno v DiRROS: 18.09.2023; Ogledov: 352; Prenosov: 82
.pdf Celotno besedilo (220,34 KB)

20.
Priporočila za obravnavo bolnikov s pljučnim rakom
Martina Vrankar, Nina Boc, Izidor Kern, Aleš Rozman, Karmen Stanič, Tomaž Štupnik, Mojca Unk, Maja Ebert Moltara, Vesna Zadnik, Katja Adamič, Jernej Benedik, Marko Bitenc, Jasna But-Hadžić, Anton Crnjac, Marina Čakš, Dominik Časar, Eva Ćirić, Tanja Čufer, Ana Demšar, Rok Devjak, Goran Gačevski, Marta Globočnik Kukovica, Kristina Gornik-Kramberger, Maja Ivanetič Pantar, Marija Ivanović, Urška Janžič, Staša Jelerčič, Veronika Kloboves-Prevodnik, Mile Kovačević, Luka Ležaič, Mateja Marc-Malovrh, Katja Mohorčič, Loredana Mrak, Igor Požek, Nina Turnšek, Bogdan Vidmar, Dušanka Vidovič, Gregor Vlačić, Ana Lina Vodušek, Rok Zbačnik, Ivana Žagar, 2023, strokovni članek

Povzetek: Leta 2019 so bila objavljena Priporočila za obravnavo bolnikov s pljučnim rakom, ki so v slovenski prostor vnesla prepotrebno poenotenje diagnostike in zdravljenja z namenom izboljšanja preživetja bolnikov s pljučnim rakom. Posodobitev Priporočil tri leta po izidu izvirnika prinaša največ novosti v poglavju o sistemskem zdravljenju bolnikov s pljučnim rakom. To kaže na izjemen napredek na področju razumevanja onkogeneze in biologije pljučnega raka ter s tem razvoja novih zdravil. Breme pljučnega raka ostaja veliko, saj je pljučni rak pri nas in v svetu še vedno najpogostejši vzrok smrti zaradi raka. Za vsako peto smrt zaradi raka je odgovoren pljučni rak. Skoraj tretjina bolnikov s pljučnim rakom ne prejme specifičnega onkološkega zdravljenja, bodisi zaradi slabega stanja zmogljivosti, spremljajočih bolezni ali obsega bolezni. Polovica bolnikov ima ob diagnozi razsejano bolezen, zaradi česar izboljšanje preživetja z malimi koraki sledi napredku v zdravljenju bolnikov s pljučnim rakom. Ti podatki nas opominjajo, da se bomo morali za velike premike v obravnavi bolnikov s pljučnim rakom lotiti drugačnih pristopov. Kot najbolj obetavno se ponuja zgodnje odkrivanje bolezni, ko so možnosti ozdravitve pljučnega raka najboljše. Zapisana Priporočila so usmeritev za obravnavo bolnikov s pljučnim rakom. Le s sodobnim multidisciplinarnim pristopom obravnave lahko bolniku ponudimo zdravljenje, ki mu omogoča najboljši izhod prognostično neugodne bolezni.
Ključne besede: pljučni rak, priporočila
Objavljeno v DiRROS: 27.07.2023; Ogledov: 371; Prenosov: 129
.pdf Celotno besedilo (708,18 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.34 sek.
Na vrh