Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "vrsta gradiva" (2) AND "polno besedilo" AND "organizacija" (Kmetijski inštitut Slovenije) .

1 - 10 / 19
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Vrednotenje genskih virov navadnega (Phaseolus vulgaris L.) in turškega (Phaseolus coccineus L.) fižola s pomočjo morfometričnih parametrov
Eva Sinkovič, 2018, magistrsko delo

Povzetek: V sklopu magistrskega dela smo v Slovenski rastlinski genski banki Kmetijskega inštituta Slovenije, s pomočjo morfometričnih parametrov ovrednotili zbirki genskih virov navadnega (Phaseolus vulgaris L.) in turškega fižola (Phaseolus coccineus L.). S predpisanimi deskriptorji (UPOV, CPVO, IBPGR, Phaselieu) za semena vrst Phaseolus sp., smo skupno okarakterizirati 953 akcesij navadnega in 47 akcesij turškega fižola. Pri vsaki akcesiji smo na 10 polno razvitih in nepoškodovanih semenih vrednotili 6 kvantitativnih (numeričnih) parametrov: dolžino semena; širino semena; višino semena; razmerje dolžina/višina; razmerje višina/širina; in maso 100 oz. 10 semen. Pri navadnem fižolu smo določili maso na 100, pri turškem pa na 10 semenih. V nadaljevanju smo semena vrednotili z 8 kvalitativnimi (opisnimi) parametri: barva semena; število barv na semenu; primarna barva semena; sekundarna barva semena; razporeditev sekundarne barve na semenu; ožiljenost semena; oblika semena; ter barva in vzorec na plašču semena. Za vsako akcesijo smo posneli vzorčno fotografijo visoke ločljivosti. Na osnovi rezultatov 6 numeričnih parametrov smo za akcesije navadnega fižola pojasnili njihov geografski izvor. Pri vrednotenju turškega fižola, so se akcesije na osnovi 6 numeričnih parametrov najbolj razlikovale v masi 10 semen. Na osnovi rezultatov 8 opisnih parametrov, sta se pri navadnem in turškem fižolu izoblikovali dve skupini. Prva je zajemala akcesije s primarno in sekundarno barvo, druga pa semena le s primarno barvo svetlih ali temnih odtenkov. Na osnovi vseh 14 morfometričnih parametrov, sta se pri obeh zbirkah genskih virov fižola izoblikovali dve skupini. Prva skupina je zajemala akcesije Andskega in druga Srednje Ameriškega izvora.
Ključne besede: navadni fižol, turški fižol, genska banka, morfometrični parametri
Objavljeno v DiRROS: 06.09.2022; Ogledov: 572; Prenosov: 211
URL Povezava na celotno besedilo

2.
3.
Vpliv interaktivnih kvasovk na fizikalno-kemijsko sestavo in kakovost rdečega vina 'Merlot'
David Rustja, 2012, diplomsko delo

Povzetek: Vpliv interaktivnih kvasovk na fizikalno-kemijsko sestavo in kakovost rdečega vina 'Merlot'
Ključne besede: diplomske naloge, vino, Merlot, Vipavska dolina, polifenoli, antociani, proantocianidini, senzorična ocena
Objavljeno v DiRROS: 06.09.2022; Ogledov: 694; Prenosov: 304
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Uporaba naprednih tehnologij za celostno obvladovanje ogorčic koreninskih šišk (Meloidogyne spp., Nematoda: Meloidogynidae)
Nik Susič, 2020, doktorska disertacija

Povzetek: Tropske vrste ogorčic koreninskih šišk (RKN) so izredno polifagni škodljivci v kmetijstvu, kjer povzročajo velike izgube pridelka. Nekatere vrste, kot so Meloidogyne ethiopica, M. inornata in M. luci (MEG), je zaradi visoke sorodnosti težavno razlikovati. Sekvencirali smo 7 izolatov ogorčic iz skupine MEG ter po zlaganju zaporedij genomov določili filogenetsko umestitev v rod. Zloženi genom ogorčice M. luci SI-Smartno V13 je s 327 kontigi, N50 dolžini kontigov 1,7 Mb in končni dolžini zloženega zaporedja 209,2 Mb, trenutno najpopolnejši javno dostopen genom RKN. Filogenetska analiza je pokazala na umestitev vseh izolatov iz skupine MEG v enoten monofiletski klad, vrsta M. luci se je bistveno razlikovala od vrst M. ethiopica in M. inornata. Preizkušali smo uporabnost hiperspektralnega slikanja za zgodnje razločevanje biotskega stresa (napad RKN) od abiotskega stresa (suša) pri rastlinah paradižnika. Z analizo hiperspektralnih posnetkov v območju spektra 400-2500 nm je bilo mogoče razlikovati med dobro zalitimi ter sušnimi rastlinami s 100 % natančnostjo, z 90-100 % natančnostjo pa je bilo mogoče razlikovati med zdravimi in napadenimi rastlinami. Ovrednotili smo nematicidno aktivnost in analizirali genoma bakterij Bacillus firmus I-1582 in Bacillus sp. ZZV12-4809, v katerih smo našli številne potencialne dejavnike virulence. V lončnih poskusih in na mikroparcelah je sev I-1582 zmanjšal število ogorčic M. luci za 51-53 % v primerjavi s kontrolo. Bakterije I-1582 so delovale nematicidno ter spodbudile rast rastlin, kar smo pokazali z meritvami morfologije rastlin, relativne vsebnosti klorofila, vsebnostjo elementov in analizo hiperspektralnih posnetkov. Z analizo hiperspektralnih posnetkov z nadzorovano klasifikacijo smo uspešno razlikovali med rastlinami tretiranimi z B. firmus in rastlinami brez bakterij – v lončnem poskusu smo dosegli 97,4 % uspešnost, na mikroparcelah pa 96,3 %.
Ključne besede: ogorčice koreninskih šišk, filogenomika, hiperspektralno slikanje, biotično varstvo rastlin, Meloidogyne spp., Bacillus firmus, doktorske disertacije
Objavljeno v DiRROS: 06.09.2022; Ogledov: 684; Prenosov: 213
URL Povezava na celotno besedilo

5.
Opisna sortna lista za krompir 2015
Peter Dolničar, 2015, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid

Ključne besede: krompir, sorte, sortne liste, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 11.07.2017; Ogledov: 4726; Prenosov: 1387
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
7.
Posebno preizkušanje in vzgoja novih sort sadnih rastlin v letu 2013
Boštjan Godec, Metka Hudina, Valentina Usenik, Anita Solar, Viljanka Vesel, Matej Stopar, Darinka Koron, Biserka Donik Purgaj, 2014, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid

Ključne besede: sadjarstvo, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 11.07.2017; Ogledov: 4950; Prenosov: 950
URL Povezava na celotno besedilo

8.
9.
10.
Vsebnost ostankov fitofarmacevtskih sredstev v kmetijskih pridelkih v obdobju 2001-2009
Helena Baša Česnik, Špela Velikonja Bolta, 2015, strokovna monografija

Objavljeno v DiRROS: 11.07.2017; Ogledov: 4188; Prenosov: 1299
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.57 sek.
Na vrh