Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "vrsta gradiva" (1) AND "polno besedilo" AND "organizacija" (Gozdarski inštitut Slovenije) .

821 - 830 / 1571
Na začetekNa prejšnjo stran79808182838485868788Na naslednjo stranNa konec
821.
DendroTools : R package for studying linear and nonlinear responses between tree-rings and daily environmental data
Jernej Jevšenak, Tom Levanič, izvirni znanstveni članek

Povzetek: We introduce in this paper the dendroTools R package for studying the statistical relationships between tree-ring parameters and daily environmental data. The core function of the package is daily_response(), which works by sliding a moving window through daily environmental data and calculating statistical metrics with one or more tree ring proxies. Possible metrics are correlation coefficient, coefficient of determination and adjusted coeffi- cient of determination. In addition to linear regression, it is possible to use a nonlinear artificial neural network with the Bayesian regularization training algorithm (brnn). dendroTools provides the opportunity to use daily climate data and robust nonlinear functions for the analysis of climate-growth relationships. Models should thus be better adapted to the real (continuous) growth of trees and should gain in predictive capabilities. The dendroTools R package is freely available in the CRAN repository. The functionality of the package is demonstrated on two examples, one using a mean vessel area (MVA) chronology and one a traditional tree-ring width (TRW).
Ključne besede: dendroclimatology, daily climate data, running window, nonlinear modelling, tree-ring proxies, climate reconstruction
Objavljeno v DiRROS: 16.04.2018; Ogledov: 2954; Prenosov: 1835
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

822.
Occurrence of invasive alien plant species in the floodplain forests along the Mura River in Slovenia
Aleksander Marinšek, Lado Kutnar, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Background and purpose: The objectives of our study were to identify invasive alien plant species (IAS) in the main Natura 2000 forest habitat types (FHT) along the Mura River in Slovenia, and to estimate their abundance and cover. The aim of our study was to find out a) Which IAS appear in the research forests? b) What is their frequency and cover percentage? c) Whether individual IAS prosper better in some FHT than others? d) What is the correlation between the cover of IAS and the tree layer cover? Materials and methods: We analysed the fidelity of invasive plant species to individual FHT. The studied FHTs along the Mura River were the following: 91E0* (Alluvial forests with Alnus glutinosa and Fraxinus excelsior), 91F0 (Riparian mixed forests of Quercus robur, Ulmus laevis and Ulmus minor, Fraxinus excelsior or Fraxinus angustifolia, along the great rivers) and 91L0 (Illyrian oak-hornbeam forests). Two forest areas of about 600 ha were studied in total. With the intention to calculate number and cover of IAS some statistical analysis was made. In addition, correlations between the abundances of the most present IAS and cover of upper tree layer were carried out. Results: In total, 15 IAS were recorded in studied FHTs. Some species, like Robinia pseudoacacia, Impatiens glandulifera, I. parviflora, Fallopia japonica (incl. F. x bohemica), Erigeron annuus, Ambrosia artemisiifolia, Amorpha fruticosa, Conyza canadensis and Juncus tenuis occur only in one or two FHTs, while some species can be found in all studied FHTs (e.g. Solidago sp.). We found out that the most threatened forests are those with prevailing Salix alba, Alnus glutinosa, Fraxinus angustifolia and Ulmus laevis tree species. Those are the forests of FHT 91E0 which have less dense tree canopies, grow closest to the river and on the wettest sites. We found a statistically significant higher number and cover of IAS in the FHT 91E0 and the lowest number and cover in FHT 91L0. Conclusions: Alluvial forests with Alnus glutinosa and Fraxinus excelsior (FHT 91E0) along the Mura River are most prone to invasion of IAS. The increasing presence of IAS in the study areas seriously affects natural regeneration, stability, and continuity of floodplain forests in all other FHTs in the study area. At the same time the amount of IAS in these forests also depends on management measures and their intensities which accelerate light availability. Some measures and guidelines for managing of these forests with the purpose of reducing IAS impacts are suggested in this study.
Ključne besede: non-native plants, riparian vegetation, habitat types, conservation management, forest management
Objavljeno v DiRROS: 16.04.2018; Ogledov: 2842; Prenosov: 1494
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

823.
Prehod kovin iz tal v tkiva izbranih vrst prostoživečih živali : primer Velikega Vrha
Samar Al Sayegh-Petkovšek, Nataša Kopušar, Boštjan Pokorny, Davorin Tome, Boris Kryštufek, 2017, izvirni znanstveni članek

Povzetek: V raziskavi smo analizirali prenos kovin iz gozdnih in travniških tal v male sesalce (rumenogrla miš, gozdna in poljska voluharica), veliko sinico in lisico, ki živijo na območju Velikega Vrha. Hkrati smo ocenili tveganje za te organizme na podlagi primerjave določenih vsebnosti v rastlinskih in živalskih tkivih s kritičnimi ter dopustnimi vsebnostmi in izračunom kvocienta tveganja (HQ) na podlagi vnosa kovin s prehrano. Izjema je bila velika sinica, ki smo jo pri izračunu HQ nadomestili s kosom, ki se pogosto prehranjuje z deževniki. Ugotovili smo, da so gozdni in travniški ekosistemi na območju Velikega Vrha, ki je bil zlasti v preteklosti izpostavljen velikim izpustom iz Termoelektrarne Šoštanj, zmerno obremenjeni s Pb (gozdna tla, živalska tkiva), Hg (gozdna tla, živalska tkiva) in Cd (travniška tla, korenine trav, detelj in zeli). Vendar tveganja za prostoživeče živali (navadna lisica, rumenogrla miš, poljska in gozdna voluharica) in deževnike nismo ugotovili, saj so bile določene vsebnosti Hg, Pb in Cd nižje od kritičnih (mali sesalci, lisica) oziroma letalnih (smrtnih) vsebnosti (deževniki). Obstaja pa verjetnost za tveganje zaradi vnosa Hg v lisico prek gozdne voluharice in zaradi vnosa Pb v kosa prek deževnikov, vendar samo v primeru, če bi ta prehranska vira sestavljala vsaj polovico diete omenjenih organizmov.
Ključne besede: kovine, termoelektrarna, Hg, Pb, mali sesalci, velika sinica, ocena tveganja
Objavljeno v DiRROS: 21.02.2018; Ogledov: 5461; Prenosov: 2706
.pdf Celotno besedilo (1,21 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

824.
Uporaba metod strojnega učenja za preučevanje odnosov med značilnostmi branik in okoljem
Jernej Jevšenak, Sašo Džeroski, Tom Levanič, 2017, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Različne študije so pokazale, da lahko z nelinearnimi metodami bolje opišemo (modeliramo) odnos med branikami in okoljem. V naši študiji smo primerjali (multiplo) linearno regresijo (MLR) in štiri nelinearne metode strojnega učenja: modelna drevesa (MT), ansambel bagging modelnih dreves (BMT), umetne nevronske mreže (ANN) in metodo naključnih gozdov (RF). Za primerjavo teh metod modeliranja smo uporabili štiri množice podatkov. Natančnost naučenih modelov smo ocenili z metodo 10-kratnega prečnega preverjanja (ang. 10-fold cross-validation) na naši množici in preverjanjem na dodatni testni množici. Na vseh množicah smo dobili boljše statistične kazalce za nelinearne metode s področja strojnega učenja, s katerimi lahko pojasnimo večji delež variance oz. dobimo manjšo napako. Nobena metoda se ni pokazala kot najboljša v vseh primerih, zato je smiselno predhodno primerjati več različnih metod in nato uporabiti najprimernejšo, npr. za rekonstrukcijo klime.
Ključne besede: strojno učenje, primerjava metod, dendroklimatologija, umetne nevronske mreže, modelna drevesa, ansambel modelnih dreves, naključni gozdovi, linearna regresija
Objavljeno v DiRROS: 21.02.2018; Ogledov: 5234; Prenosov: 3270
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

825.
Poslovno povezovanje lastnikov gozdov na primeru Društva lastnikov gozdov Pohorje-Kozjak
Špela Pezdevšek Malovrh, Tomislav Laktić, 2017, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Večina ključnih problemov gospodarjenja z zasebnimi gozdovi izhaja iz majhne in razdrobljene gozdne posesti, ki je v lasti velikega števila lastnikov. Zato je njihovo povezovanje ključno za bolj učinkovito gospodarjenje. Največji razmah so v zadnjih letih doživela društva lastnikov gozdov, ki so po Zakonu o društvih opredeljena kot samostojno in nepridobitno združenje. Kot odgovor temu se je med člani pokazala težnja po nadgradnji takšne oblike povezovanja v smeri poslovnega povezovanja. V prispevku je predstavljeno Društvo lastnikov gozdov Pohorje-Kozjak kot primer dobre prakse širitve z društvenih aktivnosti na raven poslovnega (zadružnega) sodelovanja. Na vzorcu članov društva in zadruge je bila opravljena anketa o poslovnem povezovanju in možnostih profesionalizacije dela. Za poslovno povezovanje so bolj pripravljeni mlajši lastniki gozdov večjih gozdnih posesti z višjo stopnjo izobrazbe. Člani društva in zadruge so naklonjeni poslovnemu povezovanju in profesionalizaciji, vendar sami nočejo nositi finančnega bremena. Pri tem si želijo pomoči države v smislu finančnih spodbud za podporo dobrim praksam in profesionalizaciji dela.
Ključne besede: zasebni gozdovi, povezovanje zasebnih lastnikov gozdov, društvo lastnikov gozdov, gozdarska zadruga, profesionalizacija aktivnosti
Objavljeno v DiRROS: 25.10.2017; Ogledov: 5491; Prenosov: 2931
.pdf Celotno besedilo (675,26 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

826.
Gozd v Valvasorjevi Slavi vojvodine kranjske
Špela Hrast, Gregor Torkar, 2017, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Z gozdom povezujemo veliko število vlog in funkcij, ki se lahko s časom in prostorom spreminjajo ter tako nosijo pomembne informacije o dojemanju in odnosu do gozda tako posameznika kot družbe. Analizirali smo Valvasorjevo prepoznavanje vlog in funkcij gozda preko vsebinske analize Slave vojvodine Kranjske. Ugotovili smo, da lahko v njej prepoznamo enajst od sedemnajstih različnih funkcij gozda, kar priča o avtorjevem širokem dojemanju gozdov. Valvasorju lahko pripišemo tudi dobro prepoznavanje vrstne pestrosti gozdov Kranjske. Prepoznamo lahko 25 različnih lesnatih rastlin, pri čemer so najpogosteje omenjeni predstavniki rodov bukve, smreke, hrasta, kostanja in jelke. Omenja tudi 78 različnih gozdnih vrst ali skupin živali. Pri tem nevretenčarjem pripisuje manjšo pomembnost kot vretenčarjem. Vendar mu niso enako pomembni vsi vretenčarji, ampak predvsem predstavniki ptic in sesalcev, ki jih povezuje z lovom ali lepim petjem.
Ključne besede: ekosistemske storitve, vrstna pestrost, funkcije gozdov, vloge gozdov, Slava vojvodine Kranjske
Objavljeno v DiRROS: 25.10.2017; Ogledov: 5416; Prenosov: 2923
.pdf Celotno besedilo (614,36 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

827.
Pregled prilagajanja rabe prostora rjavega medveda (Ursus arctos) na antropogene motnje
Maja Mohorović, Miha Krofel, Klemen Jerina, 2017, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Za dolgoročno varstvo velikih zveri je pomembno razumevanje mehanizmov njihovega prilagajanja na prisotnost človeka, vključno z antropogenimi spremembami prostora. Rjavi medved (Ursus arctos) je za tovrstne raziskave zaradi holarktične razširjenosti in pojavljanja v različnih okoljih dobra modelna vrsta. S pregledom raziskav s celotnega območja razširjenosti vrste v svetu smo preučevali, kako medvedi prilagajajo rabo prostora intenziteti človekovih posegov v prostor. Medved se v splošnem antropogenim strukturam izogiba, še posebej stalno poseljenim območjem in močneje obremenjenim prometnicam. Zaznali smo tudi trend, da se medvedi na območjih z večjo gostoto prebivalstva pogosteje izogibajo antropogenim strukturam. Primerjava med Evropo in Severno Ameriko je nakazala večje izogibanje medvedov urbanim površinam v Evropi, pri drugih tipih antropogenih struktur pa so bile razlike med kontinentoma majhne. Pri primerjavi študij je vendarle potrebna previdnost, saj je večina obravnavanih raziskav temeljila na ugotavljanju relativne rabe prostora (t.j. raba glede na razpoložljivo), statistike absolutne rabe pa niso dovolj pogosto podane. Za ovrednotenje dejanske razlike v rabi prostora posameznih populacij medvedov iz okolij z različno stopnjo antropogenih motenj zato predlagamo analizo surovih podatkov.
Ključne besede: Ursus arctos, rjavi medved, antropogeni dejavniki, vpliv človeka, posegi v prostor, gostota prebivalstva, prometnice, Evropa, Severna Amerika
Objavljeno v DiRROS: 25.10.2017; Ogledov: 5420; Prenosov: 3156
.pdf Celotno besedilo (2,76 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

828.
Effect of temperature on the eradication of house longhorn beetle larvae in wood by microwave treatment
Martin Klinc, Franc Pohleven, 2017, izvirni znanstveni članek

Povzetek: In repressive protection of cultural/historical woodwork, microwaves have many advantages over conventional heating. The research%s objective was to examine conditions for eradication of house longhorn beetle larvae (Hylotrupes bajulus) in spruce wood (Picea abies) using microwaves. Larvae, inserted at different depths of spruce blocks containing 12% and 42% of moisture, were exposed to microwaves. Two apparatuses were used; a 750W commercial microwave chamber and a newly developed horn antenna microwave device with the power of 800W and a frequency of 2.45GHz, for targeted radiation. We discovered that the inner part of wood warmed up quicker than the surface heated to 65°C. For successful suppression larvae in the wood need to be heated to 54.5°C, for 10 seconds. The necessary exposure time increases with increasing thickness of wood. The surface of wood containing more moisture is heated quicker, but increased moisture slows down the penetration of microwaves into the wood specimen. Therefore, larvae in wood of lower moisture (12%) died faster, both those 20mm under surface (1.5min) and those at 130 mm of depth (10.5min).
Ključne besede: wooden objects, repressive wood protection, microwaves, heating, wood moisture content, house longhorn beetle, Hylotrupes bajulus
Objavljeno v DiRROS: 25.10.2017; Ogledov: 4837; Prenosov: 2845
.pdf Celotno besedilo (1,52 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

829.
Spravilo lesa iglavcev navzgor in navzdol z žičnim žerjavom Wanderfalke U-AM in univerzalnim vozičkom Sherpa U
Boštjan Košir, 1991, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: gozdarstvo, spravilo lesa, žičnice, večbobenski žični žerjavi s stolpi, študij časa
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4766; Prenosov: 1789
.pdf Celotno besedilo (923,05 KB)
Gradivo je zbirka in zajema 1 gradivo!

830.
O kulturi dela v gozdarstvu
Zdenko Otrin, 1987, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: kultura dela, gozdarstvo, medsebojni odnosi, spoštovanje, kadrovanje, kadrovska politika, obletnice
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4738; Prenosov: 1756
.pdf Celotno besedilo (268,26 KB)

Iskanje izvedeno v 0.76 sek.
Na vrh