Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "vrsta gradiva" (1) AND "polno besedilo" AND "organizacija" (Gozdarski inštitut Slovenije) .

781 - 790 / 1571
Na začetekNa prejšnjo stran75767778798081828384Na naslednjo stranNa konec
781.
Razvoj gozdnih sestojev na nekdanjih novinah v Koprivni
Janez Golob, Milan Golob, David Hladnik, 2019, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Na raziskovalnih ploskvah, ki ležijo na nekdanjih novinah na območju katastrske občine Koprivna, smo v septembru leta 2017 opravili šesto zaporedno polno izmero. Gozdovi na raziskovalnih ploskvah so v zasebni lasti in na njih od vzpostavitve le-teh v letu 1960 niso gospodarili. V naravnem sukcesijskem razvoju, ki se je začel pred 70 oziroma 100 leti, je na ploskvah prevladala smreka, spreminjanje sestojnih gostot bi lahko primerjali z Reinekejevem pravilom (SDI) o gostoti sestojev in samoizločanju dreves. Na raziskovalnih ploskvah se lesna zaloga giblje od 566,4 m3/ha do 761,3 m3/ha, temeljnica pa od 48,7 m2/ha do 61,7 m2/ha. Opazili smo skokovito povečanje višinskih krivulj smreke in macesna v sestojih. V neredčenih sestojih prevladujejo drevesa z visokimi neugodnimi vrednostmi dimenzijskega razmerja h/d.
Ključne besede: novinarjenje, raziskovalne ploskve, gozdovi na opuščenih kmetijskih površinah, sukcesijski razvoj
Objavljeno v DiRROS: 29.11.2019; Ogledov: 6575; Prenosov: 2067
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

782.
Robinija (Robinia pseudoacacia L.) v Beli krajini: razširjenost, priraščanje, pomlajevanje in upravljanje
Blaž Bahor, Matija Klopčič, 2019, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Raziskovali smo razširjenost, priraščanje in pomlajevanje robinije v Beli krajini. Uporabili smo podatke Zavoda za gozdove Slovenije, del podatkov o pomlajevanju smo dodatno posneli. S podatki o gozdnih sestojih smo izračunali delež robinije v lesni zalogi in izdelali karto razširjenosti robinije ter karto površin, pomlajenih z robinijo. Debelinski in volumenski prirastek robinij smo izračunali s pomočjo podatkov s stalnih vzorčnih ploskev ter ju primerjali s prirastki drugih drevesnih vrst. S terensko pridobljenimi podatki smo analizirali pomladek na naključno izbranih stalnih vzorčnih ploskvah. Ugotovili smo, da se robinija pojavlja na 6,6 % gozdne površine, obilneje ob gozdnih robovih zunaj strnjenih gozdnih kompleksov. Lesna zaloga robinije sestavlja 3,5 % celotne lesne zaloge gozdov. Debelinski in volumenski prirastek robinije je višji od prirastka večine drevesnih vrst, s katerimi se najpogosteje pojavlja v sestojih. V prihodnosti je pričakovati nadaljnje širjenje robinije, zato jo je treba ustrezno upoštevati pri gospodarjenju z gozdovi.
Ključne besede: robinija, razširjenost, priraščanje, pomlajevanje, Bela krajina
Objavljeno v DiRROS: 29.11.2019; Ogledov: 6611; Prenosov: 2190
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

783.
Vpliv suše na drobne korenine dreves in ektomikorizo v gozdnih ekosistemih
Tanja Mrak, Hojka Kraigher, 2019, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Sušni stres sproži tako pri drobnih koreninah dreves kot pri ektomikoriznih glivah številne spremembe na različnih nivojih. Drevesa se branijo pred sušo z mehanizmi izogibanja in tolerance. Suša lahko vpliva na kolonizacijo z ektomikoriznimi glivami in na strukturo ektomikorizne združbe. Pomembno vlogo pri preživetju mladja ob suši imajo skupne micelijske mreže. Ob zmerni suši je kolonizacija z ektomikoriznimi glivami večja kot ob ekstremni suši, kar ima za drevo številne pozitivne učinke. V sušnih razmerah se pogosto še posebej poveča pogostnost ektomikorizne vrste Cenococcum geophilum Fr., ki omogoča, da drobne korenine ostanejo funkcionalne in takoj po končanem sušnem obdobju pričnejo z absorpcijo vode. V sušnih razmerah se poveča tvorba težko razgradljivih molekul v koreninah (lignin), prav tako pa se težko razgradljive molekule (melanin) tvorijo tudi pri ektomikorizni vrsti C. geophilum, kar prispeva h kopičenju težko razgradljivih organskih snovi v tleh.
Ključne besede: globalne spremembe, drobne korenine, mikorizne glive, prilagoditve, organska snov v tleh
Objavljeno v DiRROS: 29.11.2019; Ogledov: 6827; Prenosov: 2229
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

784.
Beech and silver fir's response along the Balkan's latitudinal gradient
Matjaž Čater, Tom Levanič, 2019, izvirni znanstveni članek

Povzetek: At the 1000km geographical distance in Dinaric montane forests of silver fir (Abies alba Mill.) and European beech (Fagus sylvatica L.), the tree response from the north-western sites towards southern, warmer and dryer sites was performed during three consecutive growing seasons (2011, 2012 and 2013). On eleven permanent plots, positioned in uneven-aged beech and fir forests above 800m along the geographical gradient, the physiological and morphological response to light intensity were measured in predefined light categories based on the analysis of hemispherical photos. Radial growth was analysed on all plots and compared to precipitation, temperature and two drought indexes. Analysis showed a decrease in the cumulative precipitation and no change in temperature between plots. Beech was most efficient in the open area light conditions, while fir proved most efficient under shelter. Physiological response for beech increased towards SE and reached its maximal values in the middle of transect, while fir%s response decreased from the NW towards SE. Tendency to plagiotropic growth decreased from NW to SE in both species. Growth response to climatic parameters is weak, stronger in fir than in beech and decreasing towards SE.
Ključne besede: beech, uneven aged forests, silviculture, latitudinal gradient, response, silver fir
Objavljeno v DiRROS: 13.11.2019; Ogledov: 2033; Prenosov: 1353
.pdf Celotno besedilo (2,35 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

785.
Anatomske, kemijske in sorpcijske lastnosti beljave in jedrovine rdečega bora
Maks Merela, Vanja Turičnik, Viljem Vek, Primož Oven, 2019, izvirni znanstveni članek

Povzetek: V pričujoči študiji smo preučevali anatomske, kemijske in izbrane fizikalne lastnosti beljave in jedrovine rdečega bora (Pinus sylvestris L.) in tudi morebitni vpliv ekstraktivov na sorpcijske lastnosti borovine. Študija je bil opravljena na 6 testnih drevesih. Anatomske preiskave so bile narejene s klasično svetlo-poljsko mikroskopijo. Preiskovanje vzorcev za določanje dimenzijske stabilnosti in sorpcijskih lastnosti je potekalo po uravnovešanju v steklenih klima komorah. Vzorce za kemijsko analizo smo ekstrahirali s cikloheksanom ter z zmesjo acetona in vode, delež celokupnih fenolov pa smo kolorimetrično določili z UV-Vis spektrofotometrijo. Razlike med beljavo in jedrovino so se pokazale v smolnih kanalih, v lumnih aksialnih traheid ob trakovih ter v trakovnih parenhimskih celicah in v obokanih piknjah. Delež ekstraktivnih snovi v jedrovini je bil večji kot v beljavi. Preiskave beljave in jedrovine niso pokazale statistično značilnih razlik v gostoti v absolutno suhem stanju, pri točki nasičenja celičnih sten, diferencialnem nabrekanju v radialni smeri in ne pri koeficientu nabrekanja v tangencialni smeri. Izkazalo se je, da se prečna krčitvena anizotropija, diferencialni nabrek v tangencialni smeri, koeficient nabrekanja v radialni smeri ter sorpcijski kvocient razlikujejo pri beljavi in jedrovini rdečega bora. Omenjene razlike lahko pripišemo vzajemnemu učinku anatomskih in kemičnih značilnosti obeh kategorij lesa, vsekakor
Ključne besede: rdeči bor, Pinus sylvestris L., sorpcijske lastnosti, beljava, jedrovina, ekstraktivi, anatomija lesa
Objavljeno v DiRROS: 16.10.2019; Ogledov: 5818; Prenosov: 2990
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

786.
787.
Značilnosti zaraščanja na opuščenih kmetijskih zemljiščih v Halozah
Mateja Cojzer, Jurij Diaci, Robert Brus, 2019, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Namen raziskave je bil preučiti značilnosti in potek zaraščanja z grmovnimi in drevesnimi vrstami na opuščenih kmetijskih zemljiščih v Halozah. Ker se površine gozdov in zemljišč v zaraščanju iz desetletja v desetletje povečujejo, smo preučili trend njihovega naraščanja. Vegetacijsko sestavo na zemljiščih v zaraščanju smo primerjali z vegetacijsko sestavo mladih razvojnih faz gozda in na njihovi osnovi še strategije zaraščanja. Od leta 1985 do leta 2015 se je površina gozdov v Halozah povečala za 7,8 %. Ugotovili smo, da so se opuščena kmetijska zemljišča začela zaraščati z grmovnimi vrstami, z napredujočo sukcesijo sta se povečala število drevesnih vrst in gostota osebkov. Proces zaraščanja poteka prek stadijev 'Cornus sanguinea' - 'Cornus sanguinea' - 'Carpinus betulus'. Pri obnovitvenih procesih v gozdu so že od začetka prevladovale drevesne vrste, z razvojem gozda se je gostota osebkov manjšala, število vrst pa se bistveno ni spreminjalo. Sukcesijski razvoj vegetacije na zemljiščih v zaraščanju je progresiven ali napredujoč in poteka prek različnih stadijev od grmiščne h klimaksni vegetaciji. Končna vegetacijska stopnja vodi v obeh primerih v bukov gozd.
Ključne besede: Haloze, zaraščajoča se kmetijska zemljišča, sukcesijski procesi zaraščanja, vrstna sestava, gostota osebkov, Shannonov indeks pestrosti, pomembnost vrste, dominantne vrste
Objavljeno v DiRROS: 10.10.2019; Ogledov: 6250; Prenosov: 3077
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

788.
Vsebnost ekstraktivov v skorji in lesu robinije (Robinia pseudoacacia l.)
Viljem Vek, Blaž Vivod, Ida Poljanšek, Primož Oven, 2019, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Raziskali smo vsebnost in sestavo ekstraktivov v lesnih tkivih in skorji robinije (Robinia pseudoacacia L.). Vzorce njenega lesa in skorje smo ekstrahirali v aparatu Soxhlet z acetonom. Acetonske ekstrakte smo preiskali gravimetrično in s tem izmerili vsebnost skupnih hidrofilnih ekstraktivov. Z UV-Vis spektrofotometrom smo kolorimetrično izmerili vsebnost skupnih fenolov. Ekstrakte lesa in skorje robinije smo nato detajlno preiskali s sistemom za tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti (HPLC). S to tehniko smo v ekstraktih identificirali in kvantitativno ovrednotili dihidrorobinetin. Največje vsebnosti skupnih hidrofilnih ekstraktivov, skupnih fenolov in dihidrorobinetina smo izmerili v vzorcih jedrovine. Značilno manj ekstraktivov je bilo v vzorcih beljave in skorje. Aksialne variabilnosti v vsebnosti topnih komponent za les in skorjo robinije nismo dognali. Ugotovili smo, da je jedrovina robinije bogat vir fenolnih ekstraktivov.
Ključne besede: robinija, ekstraktivi, HPLC, dragocene spojine, biorafinarije
Objavljeno v DiRROS: 10.10.2019; Ogledov: 4602; Prenosov: 3296
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

789.
Seasonal radial growth of Black pine (Pinus nigra Arnold) from Bosnia and Herzegovina, monitored by the pinning method and manual band dendrometers
Simon Poljanšek, Jernej Jevšenak, Jožica Gričar, Tom Levanič, 2019, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Despite numerous dendroclimatological investigations into different tree species from Bosnia and Herzegovina, information is lacking on intra-annual wood formation patterns, which would help us to interpret the climate signal in tree rings better. Using the pinning method and manual band dendrometers, we investigated the seasonal dynamics of radial growth of black pine (Pinus nigra Arnold) trees in two successive growing seasons: 2011 and 2012. The up to 60-year-old trees grew in a stand at the base of a hill in the western, mountainous part of the Balkan Peninsula. The seasonal dynamics of wood formation and final number of cells differed between the studied years. Wood formation started in both years in early to mid-March. Differences were noticed in the wood production culmination; in 2011 it occurred at the end of May and beginning of June in 2012 and 2011, respectively. Xylem growth finished in 2012 in the middle of August and in 2011 in the middle of September. Based on the first derivative of the Gompertz function calculated rate of xylem growth was lowest in 2011. The dendrometers recorded a slow increment rate in spring, higher in summer and a decreasing rate again in the late summer in both growing seasons. In comparison with pinning, dendrometers showed a delay in the start of radial growth of up to 20 days in 2012. Additionally, dendrometers showed an increase in stem girth after the end of both growing seasons, when wood formation was already completed. Deviations between the two methods could be ascribed to the influence of water storage dynamics in the main stem and numerous structural processes in bark tissue, which are captured in dendrometer data. The influence of weather conditions on xylem phenology is also indicated by differences between the two studied years, although it is difficult to identify the influence of particular short-term weather events.
Ključne besede: pinning, manual dendrometers, radial growth, Pinus nigra, cambium, Balkan Peninsula
Objavljeno v DiRROS: 11.09.2019; Ogledov: 4630; Prenosov: 3835
.pdf Celotno besedilo (2,14 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

790.
Situation of Armillaria spp. and Heterobasidion spp. in Slovenia
Ana Brglez, Nikica Ogris, 2019, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Species of the genus Armillaria and Heterobasidion are among the most common causes of stem and root rot in Slovenia. Armillaria spp. infects deciduous and coniferous trees, while Heterobasidion spp. mainly threatens Norway spruce (Picea abies), pines (Pinus spp.), and silver fir (Abies alba). On the basis of the data about the sanitary felling of infected trees, we estimated the current state and calculated the proportions represented in total felling, total sanitary felling, total sanitary felling due to diseases, in wood stock, and in increments from 2013 to 2017. Since 2014, there has been a constant increase in the sanitary felling of deciduous and coniferous trees due to infections with Armillaria spp. In 2017, 32,849 m3 of timber were harvested due to Armillaria spp. Given the present situation, we assume that the amount of sanitary felling will continue to increase, but it will not account for large shares in wood stock or increment (< 1 %). In 2017, sanitary felling of infected conifers represented 27.6 % of all sanitary felling due to diseases. In the case of deciduous trees, the share was lower, i.e. 7.1 %. Armillaria spp. was the main cause of sanitary felling due to disease (51.9 %) in the Postojna forest management unit (FMU), while elsewhere shares of up to 10 % were recorded. With Heterobasidion spp., the amount of felling is decreasing over the years. In 2017, 33,922 m3 of wood, accounting for 15.7 % of the total sanitary felling due to disease, were felled due to Heterobasidion spp. A comparison of the felling of Norway spruce, silver fir, and Scots pine due to Heterobasidion spp. shows the different proportions of felling within the total sanitary felling due to the diseases. In Norway spruce, it is on average 79.5 %, in silver fir 12.9 %, and in Scots pine 34.3 %. We assume that the volume of timber harvested due to Heterobasidion spp. will gradually decrease over the years due to the lower wood stocks of Norway spruce, which has recently been hit by numerous natural disasters and infestation of bark beetles. However, the incidence will be higher due to climate change affects.
Objavljeno v DiRROS: 30.08.2019; Ogledov: 2900; Prenosov: 1130
.pdf Celotno besedilo (890,13 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.77 sek.
Na vrh