Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
Raziskovalni podatki

Možnosti:
  Ponastavi

Iskalni niz: "vrsta gradiva" (1) AND "polno besedilo" AND "organizacija" (Gozdarski inštitut Slovenije) .

41 - 50 / 798
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
41.
Spremembe lastninske strukture gozdov zaradi denacionalizacije in njihove gozdnogospodarske posledice
Iztok Winkler, Mirko Medved, 1994

Povzetek: S političnimi in gospodarskimi spremembami po l. 1990 se v Sloveniji spreminja lastninska struktura. Za gozdove je zlasti pomemben proces denacionalizacije po II. svetovni vojni podržavljenih gozdov. Dosedanja raziskovanja kažejo, da je povprečna velikost vrnjene zasebne gozdne posesti 30 ha, vendar jo bodo v povprečju dobili 3 dediči. 40% denacionalizacijskih upravičencev oz. njihovih dedičev doslej ni imelo gozdov. Z denacionalizacijo se bo sicer povečalo število lastnikov gozdov, povprečna zasebna gozdna posest pa le malo. Polovica denacionalizacijskih upravičencev in dedičev je nekmetov
Ključne besede: denacionalizacija, zasebni gozdovi, lastniki, gospodarjenje, Slovenija
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 646; Prenosov: 38
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

42.
Razvojna dogajanja v gozdnem rezervatu Mozirska Požganija v četrtem desetletju po požaru
Jurij Diaci, 1994

Povzetek: Delo obravnava sukcesijski razvoj gozda v gozdnem rezervatu Mozirska požganija. Na podlagi analize gozda v letu 1988 in primerjave z raziskavami v preteklih štiridesitih letih podaja smeri in hitrosti sukcesijskih sprememb vegetacije. Razvojni procesi so zaradi pionirskega značaja mladega gozda hitri in pestri. Malopovršinska prepletenost različnih sukcesijskih stadijev daje gozdu heterogen videz. Raznovrstnost razvojnih procesov in strukture gozda pomenita poskus narave ohraniti in razvijati življenje v ekstremnih razmerah, ki vladajo na požganiji
Ključne besede: gozdni požari, gozd, vegetacija, drevesne vrste, sukcesijski razvoj vegetacije, pionirske drevesne vrste, spremljanje razvoja gozdov s fotografijo, gozdni rezervati
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 680; Prenosov: 32
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

43.
Vplivi transporta lesa na tla gozdnega predela Planina Vetrh
Robert Robek, 1994

Povzetek: Pri gradnji gozdnih prometnic in pri transportu lesa nastajajo v gozdu poškodbe tal, ki se v času in prostoru spreminjajo. Na primeru ekološko občutljivega predela lesnoproizvodnih gozdov (463 ha), je avtor analiziral vrsto in obseg obstoječe poškodovanosti tal vzdolž grajenih prometnic. Skupna površina motenih tal ne presega 5% površine predela, pri čemer največji delež površinskih motenj pripada neprimerno zgrajenim odsekom gozdnih cest. Delež površin motenih tal vzdolž traktorskih vlak je neznaten, vpliv opuščenih prometnic pa zanemarljiv. Povprečna površina motenih tal na normalnih sekcijah je pomemben parameter za presojo vplivov obstoječih in načrtovanih odsekov gozdnih prometnic na tla. Za primerljivi ploskvi v predelu je avtor analiziral stopnjo zbitosti tal pri spravilu lesa po brezpotju z goseničnim traktorjem in z večbobenskim žičnim žerjavom s stolpom. Dokazan je bil vpliv traktorskega spravila na padec poroznosti tal in analiziran vpliv dinamičnih obremenitev tal pri traktorskem spravilu lesa
Ključne besede: transport lesa, spravilo lesa, gozdne prometnice, tla, poškodbe, poroznost tal
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 611; Prenosov: 26
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

44.
Periodično vzdrževanje gozdnih cest
Igor Potočnik, 1994

Ključne besede: gozdne ceste, vzdrževanje cest, Slovenija
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 570; Prenosov: 39
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

45.
46.
Digitalne ortofoto karte za kartiranje gozdnih sestojev
Milan Hočevar, David Hladnik, Marko Kovač, 1994

Povzetek: Napredek pri razvoju digitalne fotogrametrije ponuja nove možnosti tudi pri izdelavi gozdarskih tematskih kart. Prispevek opisuje razvoj fotointerpretacije in fotogrametrije v slovenskem gozdarstvu, tehnologijo izdelave ortofoto kart z osebnimi računalniki. Kvaliteta in pozicijska natančnost ortokart (5 do 6 m) dovoljujeta vključitev otofoto sestojne karte v gozdarski prostorski informacijski sistem. To je gozdarskemu strokovnjaku odličen pripomoček za odločanje na različnih področjih.
Ključne besede: ortofotokarte, fotogrametrija, kartografija, gozdni sestoji, GIS
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 634; Prenosov: 44
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

47.
48.
49.
50.
Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh